Ta sorodnica solate, ki raste pri nas, deluje kot opij, a ne povzroča odvisnosti
Zagotovo ste jo že kdaj videli na kakšnem travniku. Pripotna ločika (Lactuca serriola) je namreč zelo razširjena pri nas, kot plevel se pogosto zaseje tudi na vrtovih. A namesto, da jo pulite, izkoristite njene prednosti. V vročih in suhih poletjih lahko z njo nadomestite na vročino občutljivo vrtno solato, pomaga pa vam lahko tudi pri kašlju, astmi, nespečnosti in nevrozah, saj pomirja in deluje protibolečinsko.
Zakaj je zdrava?
Pripotna ločika vsebuje dragocene vitamine, minerale, antioksidante, grenčine in smole, zato je dober dodatek zdravi prehrani. Znanstvene raziskave so doslej pokazale, da deluje protimikrobno, antibakterijsko, antioksidativno in diuretično ter da lajša krče, kašelj in vnetja.
Uživamo samo mlade liste, ki jih nabiramo spomladi in poleti, cvetni koški pa so bolj priljubljeni za okrasitev jedi kot pa zaradi njihovega okusa. Uporabiti je možno tudi korenine rastline, podobno kot pri regratu se jih suši in zmelje ter skuha, da dobimo kavni nadomestek. Razen korenin, ostali deli rastline niso primerni za shranjevanje, ampak se jo uživa sezonsko.
Ker je nekoliko grenkega okusa, se s pripotno ločiko redkokdo prenajeda, kar se tudi odsvetuje, saj lahko v prevelikih količinah povzroča prebavne motnje. Se pa priporoča, da liste nekoliko pokuhamo ali popečemo, saj tako postanejo mehkejši. Slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj v knjigi Zdravilni pleveli pravi, da je mogoče uživati tudi stebla te rastline, če jih olupimo, jih lahko uporabimo kot šparglje.
PREBERITE ŠE -> Ana Roš Stojan: Slovencem gremo na živce uspešni ljudje
Učinki opija, a brez nevarnosti
Divja pripotna ločika je tudi po tem, ko so jo pred približno šestimi tisočletji naši predniki začeli vzgajati v solatne kultivarje, ostala cenjena v zdravilstvu, saj deluje pomirjevalno in protibolečinsko kot opij, čeprav ne vsebuje opiatov in ne povzroča odvisnosti. Strokovnjaki predvidevajo, da so za pomirjevalni učinek verjetno odgovorne snovi laktoni, ki se skrivajo v mlečku rastline in jih vsebujejo tudi nekatere druge vrste ločik, ki pa žal niso vse užitne.
V zdravilne namene se tako še danes uporablja predvsem mleček pripotne ločike, ki se ga lahko pridobi s prekuhavanjem rastline ali preprosto tako, da se prelomi stebelca in pusti, da mleček sam izteče v za to pripravljeno posodo. Mleček je nato potrebno posušiti na soncu, da počrni in postane podoben smoli. To potem zvijejo v kroglice, iz katerih je mogoče pripraviti grenak čaj, ki se ga lahko pije za pomiritev ali iz njega pripravi obkladke za boleče predele, opekline ali celo očesne okužbe.
Kako jo ločimo od drugih ločik
Omenili smo, da obstaja več vrst ločik, v Sloveniji jih uspeva približno sedem, med njimi je tudi gojena vrtna solata (Lactuca sativa), ki pa je po videzu ne moremo zamenjati za nobeno divjo vrsto ločike.
Pripotno ločiko boste prepoznali po pernato deljenih listih, ki objemajo steblo in so na robovih bodičasto nazobčani. Cveti rumeno, za razliko od njene sorodnice trpežne ločike (Lactuca perennis), ki cveti modrovijolično, vendar sta obe užitni.
Je pa strupena, kot že ime pove, strupena ločika (Lactuca virosa). Ta je pri nas v naravi bolj redka. Od pripotne in trpežne ločike jo boste razpoznali po tem, da njeni listi niso pernati, ampak bolj jajčasti.
Pripotna ločika ima še eno botanično posebnost, in sicer se njeni listi v sončnem vremenu zasukajo in postavijo v smeri sever-jug, zaradi česar ji botaniki pravijo »kompasna rastlina« oziroma »divji kompas«. Poznavalci se po njej celo orientirajo.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
