Prim. Vladimir Pfeifer: Ne bom pozabil pacienta, ki smo mu po dolgotrajni slepoti povrnili vid
Vid je eno naših najdragocenejših čutil, zato so pravočasno prepoznavanje očesnih bolezni, sodobno zdravljenje in napredek očesne kirurgije izjemnega pomena. O najpogostejših težavah z očmi, možnostih sodobnega zdravljenja ter novostih, ki spreminjajo področje oftalmologije, smo se pogovarjali s prim. Vladimirjem Pfeiferjem, FEBOS CR, spec. oftalmologom kirurgom, enim vodilnih slovenskih strokovnjakov za zahtevne očesne operacije. Kot predsednik Slovenskega združenja za kataraktno in refraktivno kirurgijo (SloSCRS) in član izobraževalnega odbora pri evropskem združenju ESCRS (European Society of Cataract and Refractive Surgeons) ter skupnega izpitnega odbora Evropskega odbora za oftalmologijo (EBO) in ESCRS je dejaven tudi pri oblikovanju in preverjanju strokovnih standardov na področju kataraktne in refraktivne kirurgije v širšem evropskem prostoru. Njegov pogled zato združuje dolgoletne kirurške izkušnje, spremljanje najnovejših dosežkov v oftalmologiji in neposredno vpetost v razvoj ter izobraževanje stroke.
Novo šolsko leto je pred vrati. Kateri so prvi znaki, ob katerih bi morali starši posumiti, da ima otrok težave z vidom, čeprav se sam nad njimi ne pritožuje?
Preventivni pregledi vida pri otrocih se izvajajo že ob rojstvu, nato pri treh letih, pred vstopom v šolo ter skozi osnovno in srednjo šolo, zato večino težav odkrijemo pravočasno. Če pa otrok toži, da slabše vidi, ga pečejo ali bolijo oči, ima glavobole, težko bere, se izogiba branju ali slabše napreduje v šoli, je smiseln pregled pri oftalmologu, tudi če je bil sistematski pregled normalen. Posebno pozornost danes namenjamo pretirani uporabi zaslonov. Svetujemo redne odmore pri delu na bližino, dovolj mežikanja, ustrezno razdaljo do zaslona ter čim več časa, preživetega na prostem v naravi.
Pri otrocih, ki več časa preživijo na prostem, je dokazano počasnejše napredovanje kratkovidnosti. Zato priporočamo vsaj dve uri na dan na naravni svetlobi. Ta zaščitni učinek se pripisuje predvsem izpostavljenosti dnevni svetlobi, tudi njenemu vijoličnemu spektru, ki vpliva na razvoj očesa. Zato so nekatere države že uvedle več pouka in dejavnosti na prostem.
Kratkovidnost pri otrocih narašča po vsem svetu. Ali lahko že govorimo o epidemiji in koliko k temu prispevata ravno uporaba zaslonov ter pomanjkanje časa na prostem?
Danes lahko govorimo celo o pandemiji kratkovidnosti. Sprva smo porast pripisovali predvsem delu z zasloni, danes pa številne raziskave kažejo, da je pomembnejši dejavnik pomanjkanje časa na dnevni svetlobi. Pri otrocih, ki več časa preživijo na prostem, je dokazano počasnejše napredovanje kratkovidnosti. Zato priporočamo vsaj dve uri na dan na naravni svetlobi. Ta zaščitni učinek se pripisuje predvsem izpostavljenosti dnevni svetlobi, tudi njenemu vijoličnemu spektru, ki vpliva na razvoj očesa. Prav zato so nekatere države že uvedle več pouka in dejavnosti na prostem.
Ali obstajajo strokovno potrjene metode, s katerimi lahko napredovanje kratkovidnosti pri otrocih upočasnimo?
Da. Najpomembnejši ukrep ostaja vsakodnevno preživljanje časa na prostem, saj raziskave potrjujejo, da vsaj dve uri dnevne svetlobe pomembno zmanjšata napredovanje kratkovidnosti. Pomembni so tudi redni odmori pri delu na bližino – približno vsakih 20 minut je priporočljivo za kratek čas pogledati v daljavo. Na voljo so tudi sodobni pristopi zdravljenja, med njimi majhni odmerki atropinskih kapljic, multifokalne kontaktne leče in nove defokusne očalne leče, ki dokazano upočasnjujejo rast očesa in napredovanje kratkovidnosti. Katera metoda je najprimernejša, je odvisno od posameznega otroka in jo določi oftalmolog.
Če primerjate svojo ambulanto danes in pred desetimi leti – katere očesne bolezni opažate bistveno pogosteje in zakaj?
V zadnjih desetih letih opažam predvsem večjo ozaveščenost ljudi o preventivnih očesnih pregledih, kar omogoča zgodnejše odkrivanje bolezni. Še vedno najpogosteje srečujemo glavkom, sivo mreno, starostno degeneracijo rumene pege, bolezni mrežnice in suho oko, pri starejših tudi vnetja vek. Zlasti pomembno je zgodnje odkrivanje starostne degeneracije rumene pege, saj lahko mokro obliko danes uspešno zdravimo z anti-VEGF terapijo. Razvoj tehnologije pa prinaša tudi nove možnosti zdravljenja napredovalih oblik bolezni, med drugim retinalne vsadke, ki nekaterim bolnikom že omogočajo ponovno branje.
Najbolj zahrbten je glavkom. Dolga leta lahko napreduje brez bolečin ali opaznih težav, medtem ko se vidno polje počasi oži. Ko bolnik opazi spremembe centralnega vida, je del okvare pogosto že nepovraten. Zato priporočamo preventivni pregled po 40. letu starosti, ki vključuje meritev očesnega tlaka in pregled vidnega polja.
Katera očesna bolezen je po vašem mnenju najbolj zahrbtna zato, ker lahko dolgo napreduje brez izrazitih simptomov, pacient pa jo opazi šele, ko je del vida že nepovratno izgubljen?
Najbolj zahrbten je glavkom. Dolga leta lahko napreduje brez bolečin ali opaznih težav, medtem ko se vidno polje počasi oži. Ko bolnik opazi spremembe centralnega vida, je del okvare pogosto že nepovraten. Zato priporočamo preventivni pregled po 40. letu starosti, ki vključuje meritev očesnega tlaka in pregled vidnega polja. Glavkom danes zdravimo s kapljicami, vse pogosteje pa tudi z operativnimi posegi, ki lahko ob pravočasni izvedbi dolgoročno uspešno uravnavajo očesni tlak.
Redno se udeležujete največjih mednarodnih kongresov oftalmologije, na njih tudi predavate. Katere novosti ali prelomne tehnologije, predstavljene v zadnjih dveh letih, bodo po vašem mnenju najhitreje spremenile vsakodnevno delo očesnih kirurgov?
Veliko razvoja je usmerjenega v avtomatizacijo najpogostejših očesnih operacij. Danes že obstajajo robotski sistemi za operacijo sive mrene, ki poseg izvajajo pod nadzorom kirurga. Podobno se razvijajo minimalno invazivni laserski postopki za zdravljenje glavkoma, pri katerih brez večjih rezov ustvarimo nov odtok očesne vodice in tako zmanjšamo očesni tlak. Takšne tehnologije bodo posege naredile še varnejše, natančnejše in manj obremenjujoče za bolnike.
PREBERITE ŠE -> Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Prihaja zdravilo, ki bo močno upočasnilo razvoj te strašne bolezni
Umetna inteligenca vse bolj vstopa v medicino. Kje danes že pomaga oftalmologom in ali lahko v prihodnosti prevzame del diagnostičnega procesa?
Umetna inteligenca je že postala pomemben del sodobne oftalmologije. Pri analizi OCT-posnetkov in slik očesnega ozadja je v nekaterih raziskavah dosegla celo večjo diagnostično natančnost kot skupine specialistov. Danes nam pomaga pri hitrejši interpretaciji izvidov, primerjavi z obsežno strokovno literaturo in podpori pri zahtevnih diagnostičnih odločitvah. Ne bo nadomestila oftalmologa, bo pa postala nepogrešljiv pomočnik pri diagnostiki in načrtovanju zdravljenja.
Operacija sive mrene je postala rutinski poseg, vendar se tehnike nenehno razvijajo. Kaj se je pri tej operaciji v zadnjih letih najbolj spremenilo?
Operacija sive mrene ni več namenjena le odstranitvi motne očesne leče, ampak tudi izboljšanju kakovosti vida. S sodobnimi intraokularnimi lečami lahko hkrati odpravimo kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in starovidnost, zato mnogi bolniki po posegu očal skoraj ne potrebujejo več. Napredovali so materiali, optične lastnosti leč in kirurške tehnike, okrevanje pa je hitrejše kot kadar koli prej. Ključ do uspeha ostajata natančna predoperativna diagnostika in pravilna izbira leče za posameznega bolnika.
Pacienti imajo danes na voljo različne vrste umetnih očesnih leč. Po katerih strokovnih merilih se odločate, katera leča je za posameznika najprimernejša?
Izbira intraokularne leče je vedno individualna. Poleg zdravstvenega stanja očesa upoštevamo bolnikovo starost, poklic, življenjski slog, hobije in pričakovanja glede vida po operaciji. Enaka leča ni primerna za vse. Zato je temelj uspeha temeljit pogovor med kirurgom in pacientom, podprt z natančnimi meritvami ter poznavanjem najnovejših strokovnih smernic in tehnologij. Le tako lahko izberemo rešitev, ki bo posamezniku dolgoročno najbolj ustrezala.
Operacije mrežnice spadajo med najzahtevnejše v oftalmologiji. Katere bolezni danes uspešno zdravite, čeprav so še pred desetletjem pogosto pomenile trajno izgubo vida?
Napredek kirurgije mrežnice je izjemen. Večino posegov danes opravimo skozi drobne reze brez šivanja, okrevanje pa je bistveno hitrejše. Uspešneje zdravimo diabetično retinopatijo, odstop mrežnice in številne spremembe na rumeni pegi, ki so še pred leti pogosto vodile v trajno izgubo vida. Tudi pri presaditvah roženice so sodobne lamelarne tehnike prinesle boljše vidne rezultate, manj zapletov in hitrejšo rehabilitacijo.
Nikoli ne pozabim otrok, ki sem jih operiral kot dojenčke, zdaj pa prihajajo na preglede kot odrasli ljudje z dobrim vidom. Posebej mi ostajajo v spominu tudi najhujše poškodbe oči, pri katerih je bilo treba poiskati povsem nove rešitve in se posvetovati s kolegi z vsega sveta. Največje zadovoljstvo je, ko bolniku povrneš vid, čeprav se je sprva zdelo, da zanj ni več upanja.
Pri katerih očesnih boleznih ali poškodbah čas od prvih simptomov do zdravljenja odločilno vpliva na možnost ohranitve vida?
Pri nenadni izgubi ali poslabšanju vida je treba ukrepati takoj. Med nujna stanja sodijo odstop mrežnice, zapora očesnih žil, akutni glavkomski napad, huda očesna vnetja ter kemične in mehanske poškodbe očesa. V takšnih primerih lahko že nekaj ur odloča o tem, ali bomo vid ohranili. Slovenija ima dobro organizirano mrežo urgentnih očesnih ambulant, zato svetujem, da ob nenadnih spremembah vida bolnik čim prej poišče oftalmološko pomoč.
Velik del vaše kariere predstavljajo najzahtevnejši očesni posegi. Se vam tudi po vseh letih kirurškega dela zgodi, da vas med operacijo nepričakovana situacija prisili v spremembo prvotnega načrta? Kako zahtevne so takšne odločitve?
To se zgodi vsakemu kirurgu. Najpomembneje je, da pravočasno prepoznaš, kdaj prvotni načrt ni več najboljša rešitev, in ga brez oklevanja spremeniš. Včasih je treba poseg prilagoditi, uporabiti drugačne instrumente ali lečo, v redkih primerih pa operacijo celo prekiniti in jo varneje nadaljevati pozneje. Takšne odločitve niso delo posameznika, temveč celotne ekipe. Na očesni kliniki imamo izjemno usposobljene medicinske sestre in instrumentarke, katerih hitra odzivnost pogosto pomembno prispeva k uspešnemu izidu operacije.
Na mednarodnih strokovnih srečanjih se pogosto prvič predstavijo tehnologije in metode, ki šele čez čas postanejo del vsakodnevne klinične prakse. Katera področja razvoja so po vašem mnenju trenutno najbolj obetavna in kdaj lahko pacienti pričakujejo, da bodo novosti dostopne tudi v Sloveniji?
Če se nova metoda izkaže za učinkovito in varno, jo lahko v Sloveniji uvedemo razmeroma hitro. Največja ovira običajno ni znanje, ampak dostop do ustrezne opreme. Dober primer so sodobne lamelarne presaditve roženice, ki smo jih med prvimi uvedli tudi pri nas in danes veljajo za standard zdravljenja. Menim, da moramo novosti sprejemati kritično, na podlagi dokazov in dolgoročnih rezultatov, ne pa zgolj pod vplivom tehnoloških trendov.
PREBERITE ŠE -> Dr. Sebastjan Perko: Nesmiselno je, da se zobje obravnavajo ločeno od telesa
V zadnjih letih veliko poslušamo o razvoju retinalnih vsadkov, genskega zdravljenja, celičnih terapij in drugih naprednih pristopov za zdravljenje hudih očesnih bolezni. Kaj od tega je že del klinične prakse in kaj za zdaj ostaja predvsem obet za prihodnost?
Retinalni vsadki niso več prihodnost, ampak klinična realnost. Pri izbranih pacientih omogočajo pomembno izboljšanje vida, nekateri lahko s posebnimi očali spet berejo. Tudi genska terapija hitro napreduje. Danes je že na voljo za nekatere redke dedne bolezni mrežnice, za številne druge pa potekajo klinične raziskave. V prihodnjih letih pričakujemo širšo uporabo genskega urejanja in drugih naprednih terapij, ki bi lahko pomembno razširile možnosti zdravljenja bolezni, pri katerih danes še nismo uspešni.
Oftalmologija postaja vse bolj subspecializirana. Ali to pomeni, da bo prihodnost pripadala ozko usmerjenim kirurgom, ki bodo obvladovali le posamezne segmente očesne kirurgije?
To je pravzaprav že današnja realnost. Čeprav je oko majhen organ, je področje tako zahtevno, da se vsak kirurg poglobljeno posveča le enemu ali dvema segmentoma. Takšna specializacija omogoča boljše rezultate in večjo varnost za bolnike. V Sloveniji se specialisti med seboj dobro poznamo in sodelujemo, zato lahko bolnika usmerimo tja, kjer bo deležen najboljše obravnave. Menim pa, da mora sodobni očesni kirurg razumeti celoto očesa, tudi če je vrhunsko usposobljen predvsem za eno področje.
Se po številnih letih operativnega dela spomnite primera, ki vas je kot kirurga posebej zaznamoval in vam še danes ostaja v spominu?
Takšnih primerov je veliko. Nikoli ne pozabim otrok, ki sem jih operiral kot dojenčke, zdaj pa prihajajo na preglede kot odrasli ljudje z dobrim vidom. Posebej mi ostajajo v spominu tudi najhujše poškodbe oči, pri katerih je bilo treba poiskati povsem nove rešitve in se posvetovati s kolegi z vsega sveta. Največje zadovoljstvo je, ko bolniku povrneš vid, čeprav se je sprva zdelo, da zanj ni več upanja. Eden takšnih je bil pacient, ki je po dolgotrajni slepoti po operaciji spet spregledal in se naslednji dan v ambulanto vrnil povsem spremenjen. Takšni trenutki človeka spremljajo vse življenje in mu dajejo motivacijo za nadaljnje delo.
Če vas prosim, da z bralkami in bralci delite tri najpomembnejše nasvete za ohranjanje zdravega vida vse življenje, kateri bi bili?
Ob nenadni spremembi vida, bolečini ali izgubi vidnega polja takoj obiščite oftalmologa, saj je pri številnih očesnih boleznih čas odločilen. Drugi nasvet je zdrav življenjski slog – dovolj gibanja, kakovostna prehrana, dovolj spanja in skrb za duševno zdravje koristijo tudi očem. Tretji pa so redni preventivni pregledi, saj številne očesne bolezni dolgo potekajo brez simptomov, zgodnje odkrivanje pa pogosto omogoča uspešno zdravljenje in ohranitev vida.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
