Življenje v mestnem središču, natrpan urnik in poplava supermarketov, to je le nekaj dejstev, ki so nas odvrnila od klasično pridelane kakovostne hrane, ki so jo poznali naše babice in dedki. Ampak ali ni čas, da prekopljete vrt in se začnete navduševati nad njim, in ne nad svojo angleško travo?
Samooskrba je pojem, ki je pravo nasprotje urbanemu življenju, in vse več ljudi se zateka v drugo skrajnost, ki pa kljub prizadevanjem in popolni spremembi življenjskega sloga v današnjem času skoraj ni povsem realistična, čeprav lahko sami pridelamo skoraj vso zelenjavo, ki jo potrebujemo za družino vse leto. V Sloveniji potrebujemo za takšno proizvodnjo rastlinjak za zimske mesece. V njem lahko kljub zmrzali in snežni odeji raste marsikaj, kar potrebujemo pozimi (različni radiči, zimske solate, motovilec, rukola, blitva, špinača, por, črna redkev, kodrolistni ohrovt, brstični ohrovt in druge kapusnice). Večino rastlin sadimo pozno poleti, jeseni, da počakajo zimo, in jih ves čas nadomeščamo z novimi setvami rastlin, ki jih potrebujemo za naslednje obdobje.
Doma vzgojena hrana ima drugačen okus
A kaj ko bi začeli po korakih, počasi. Najprej moramo na lastnem krožniku čutiti razliko. Doma pripravljena hrana in klasično pridelana zelenjava sta precej drugačnega okusa od kupljene sveže ali zamrznjene zelenjave v supermarketu. Opazujte svoje počutje po zaužitju ene in druge in morda vam bo dano, da boste čutili razliko. Že manjše količine kakovostno pridelane hrane vas bodo mnogo bolj nasitile kakor hitro predelana hrana, ki je veliko prepotovala, bila vzgojena z uporabo številnih nezdravih mineralnih gnojil, pesticidov in uporabo drugih, za človeško telo neprimernih substanc.
Seveda je treba obroke tudi pametno načrtovati, predvsem pa poenostaviti pripravo. Vprašajte se le, ali vsebujejo dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov in vsega, kar je vsak dan treba zaužiti, zlasti če želite jesti samo rastlinsko hrano. Poskusite posegati po najbolj osnovnih jedeh, ki niso prekuhane z mnogimi dodatki, kajti če so osnovne sestavine dobre, je dovolj le nekaj soli in naravnih začimb in jed je odlična.
Kako začeti?
Začnete lahko kar doma na okenski polici, tudi če imate samo stanovanje v stolpnici. Kupite kakovostno sadiko peteršilja, rožmarina, timijana, mete in drugih začimb, ki jih uporabljate za dnevne obroke. Sadike presadite v centimeter ali dva večje lončke v posebno zemljo, ki je namenjena prav zeliščem. Nikar ne skoparite in ne kupite prve zemlje, ki vam pride pod roke, saj lahko zemlja za rože vsebuje težke kovine in druge nečistoče, ki so povsem neprimerne za naše telo in ga močno obremenjujejo.
Opazujte rastline rasti, odrežite jih točno toliko, kolikor jih porabite, in pustite nekaj vršičkov, da bodo lahko na novo odgnale. Naslednji vrtnarski korak na okenski polici je rukola, ki jo imamo tako radi in mora biti ostrega, močnega okusa, takšnega, ki ga morda sploh ne poznate. Zelo preprosta je za gojenje, le malce večji lonček ji namenite, da bo imela dovolj prostora za razvoj korenin. Potem je tukaj špinača, ki jo ravno tako lahko režete dalj časa in dodate kupljeni solati ter okušate razliko. Kupujte sadike pri specializiranih prodajalcih, kjer dobite le devet sadik solat (ne celotne vrečice semen, s katerimi na okenski polici nimate kam), ki bodo naredile glave. Vmes lahko posadite kakšno mlado sadiko bele čebule, pora, morda zelje, cvetačo, če imate več prostora na balkonu in boste zasadili več dovolj velikih posod.
Visoka greda
Naslednji korak je visoka greda, ki je modna in je dobro izkoriščen prostor na vrtu, preprost za obdelovanje, le treba je vedeti, da moramo zgornjo plast vsako leto zamenjati ali samo dodati, če se greda toliko posede, da v njej vidno manjka zemlje.
Ne glede na to, koliko izkušenj imate s proizvodnjo zelenjave, vsekakor je treba nekje začeti, predvsem pa rastline opazovati, poskušati razumeti, ali imajo dovolj vode, svetlobe, prostora, vse sestavine v zemlji, ki jih potrebujejo za rast. Opazovanje je zabavno in le tako, da živimo, dihamo z rastlinami, nam na dolgi rok uspe in bomo nekoč imeli samooskrbno kmetijo. Če pa ste že blizu tega cilja, morda svoje pridelke, ki jih ne potrebujete toliko, kot jih proizvedete, menjate ali prodajate. Znanje, ki ga imate, širite po svojih najboljših močeh, saj postaja proizvodnja hrane strateško vse bolj pomembna veščina in praksa.
Nikar ne obupajte, če nimate nobene od naštetih možnosti lastne proizvodnje. Dovolj je že, da se začnete zavedati, kako pomembna je zdrava hrana, ker je gradnik našega telesa in ima odločilno vlogo, kako se bomo počutili in ali bomo zdravi ali bolni.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: