Izpoved bolnice z rakom na mehurju: Po agresivni obliki zdaj živi polno življenje
Zgodnji simptomi raka mehurja se kažejo v obliki, zaradi katere bolniki pomislijo na druga, manj resna obolenja in se zaradi tega kasneje odpravijo na pregled k zdravniku. A če je rak mehurja odkrit dovolj zgodaj in posledično dovolj hitro zdravljen, je stopnja preživetja lahko zelo visoka. Zato je toliko bolj pomembno, da simptomov ne ignoriramo.
»Pri vsakodnevnem delu v ambulantah vidimo, da je rak sečnega mehurja resnično spregledan rak. Bolniki namreč kar zanemarijo dejstvo, da so imeli krvavo vodo. In to krvavo vodo brez bolečin. Na to bi morali biti res pozorni, krvava voda namreč ni nekaj normalnega in je treba opraviti pregled,« pojasnjuje urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana in dodaja, da kakšni raki povzročajo tudi simptome spodnjih sečil.
»Nekateri bolniki navajajo, da jih peče pri uriniranju, torej gre za podobno bolečino kot pri vnetem urotraktu. Zato marsikdaj vidimo, da tudi osebni zdravniki spregledajo to bolezen in pošljejo bolnika na obravnavo k specialistu urologu šele nekaj mesecev po pojavu teh simptomov.«
Krvavitev v urinu se pojavi pri 85 odstotkih bolnikov, kar dr. Hawlina pojasnjuje z dejstvom, da gre za zelo krhek rak: »Bolnik se morda malo bolj napne, je fizično aktiven in tumorji počijo, zakrvavimo in to je prvi opozorilni znak, da imamo raka.«
Rak mehurja je pogostejši pri moških kot ženskah, približno dve tretjini bolnikov je moških. »Najpogosteje se pojavlja po 60. letu starosti, z vrhom pojavnosti med 70. in 80. letom. 90 odstotkov primerov se pojavi po 55. letu,« je povedal dr. Hawlina in dodal, da se lahko pojavi tudi pri mlajših. »Prejšnji teden sem raka sečnega mehurja diagnosticiral 40-letniku. Torej naj se vsi, tudi mladi, k zdravniku odpravijo takoj, ko se pojavi kri v urinu, tudi če samo enkrat,« je poudaril.
PREBERITE ŠE -> Prof. dr. Samo Zver: Ko pomislim na to obdobje, mi je zelo zelo hudo
Osnovna diagnostična preiskava ob sumu na rak mehurja je po besedah dr. Hawline ultrazvok sečil, ki naj ga opravi osebni zdravnik – tudi če gre samo za uroinfekt. »Urologi nato opravimo še cistoskopijo, to je endoskopski pregled mehurja, ki nam pove, koliko izrastkov je in kakšni so. Nemalokrat se odločimo še za globinske preiskave, kot je CT urografija. Po opravljeni diagnostiki bolnika uvrstimo v čakalno vrsto za poseg transuretralna resekcija raka v mehurju, pri kateri tkivo, sumljivo za rak sečnega mehurja, izrežemo. Hkrati pridobimo pomembne informacije o malignosti in globini invazije raka sečnega mehurja,« pojasnjuje dr. Hawlina.
Od travme do preživetja in ozdravitve
Na srečo le za kratek čas je napačno diagnozo prejela tudi danes 72-letna Majda Popovič. »Ko sem poleti 2012 v urinu zagledala kri, sem se takoj odpravila k zdravnici. Ker je mislila, da gre za vnetje ledvic, sem dobila antibiotik, a ker po enem tednu ni bilo nič bolje, me je zdravnica takoj poslala na dodatne preglede. Odkrili so mi agresivno obliko raka na mehurju. Vzelo mi je sapo, toda v tistem trenutku, v bolniški postelji, sem se odločila, da se bom pozdravila. Po treh ciklih kemoterapije sem šla takoj na operacijo, kjer so mi odstranili sečni mehur,« je opisala potek bolezni Majda Popovič.
»Odločitev ni bila lahka, a sem z boleznijo in zdravljenji želela zaključiti, zato sem se odločila za odstranitev mehurja. Po petih mesecih od prvih simptomov sem bila operirana, poleg mehurja so mi odstranili še maternico, jajčnike in nekaj bezgavk in dobila sem urostomo.
Zdravljenje po pridobljeni urostomi zame ni bilo naporno, na srečo imam visok prag bolečine, okrevanje je potekalo uspešno in hitro. Takoj, ko sem sprejela, da sem drugačna, da imam vrečko, se je življenje poenostavilo. Danes sploh nimam več občutka, da je karkoli drugače. Počutim se dobro, zdravo in o svoji bolezni ne razmišljam. Živim z urostomo, ki sem se je na začetku prestrašila, nato pa sem jo sprejela in življenje se je poenostavilo. Danes z njo nimam več težav – postala je del mene. Vrečko si zamenjam kot da bi si umila zobe,« življenje po diagnozi opisuje pogumna in optimistična Majda.
Da je bila odločitev za odstranitev mehurja pravilna, je pokazala tudi patologija po operaciji, saj so bili na stenah mehurja že novi zasevki obolenja. »Torej v petih mesecih sem doživela travmo, a preživela in ozdravela,« pravi ozdravljena rakava bolnica.
PREBERITE ŠE -> Vzrok za vnetje mehurja je lahko tudi spolna bolezen
Življenje z urostomo
Popovičeva je zaradi hitro rastočega in invazivnega raka bila primorana k obsežnem kirurškem posegu. »Odstranitev sečnega mehurja in pri moških s prostato, pri ženskah z maternico in jajčniki, je eden največjih kirurških posegov. Poleg tega odstranjujemo še bezgavke, torej tretji organski sistem in nato moramo narediti derivacijo, s katero poskrbimo za nemoten odtok seča navzen. Pri tem največkrat uporabimo košček tankega črevesja in naredimo urostomo. V nekaterih primerih lahko naredimo ortotopen mehur, torej iz tankega črevesja naredimo rezervoar in bolnik lahko urinira po normalni poti,« resnično zahtevne posege opiše dr. Hawlina in doda, da vedno stremijo k temu, da so operacije čim manj invazivne.
»Moram poudariti, da je na začetku res velik šok za bolnika. Ko slišijo, da mu bomo odstranili mehur, maternico, vse spolne organe, da nikoli več ne bodo imeli erekcij, to je velik šok. Tu je res pomembno, da si vzamemo čas za pogovor z bolnikom in svojci ter razložimo, kar smo spoznali skozi leta prakse. Vidimo, da se šok po mesecu, dveh, treh stabilizira, bolniki spoznajo, da ni tako hudo, da s stomo lahko kolesarijo, lahko so aktivni, samopodoba se dviga iz meseca v mesec. Seveda so vedno želje, da te stome ne bi bilo, vsak si želi ortotopen mehur, a ta lahko prinese veliko zapletov. Velikokrat so ponoči ti bolniki inkontinentni, veliko je infekcij, nimajo občutka, da je mehur poln in prihaja do zastankov. Zato se marsikdo odloči, da se iz takšnega mehurja preide v urostomo,« pojasnjuje urolog in doda, da je manj zapletena operacija zagotovo ta, pri kateri ima pacient urostomo.
Tudi Majda Popovič je tista bolnica, ki živi polno življenje z urostomo. »Nimam nobenih omejitev. Lahko se kopam, potujem, delam na vrtu, počnem vse, kar me veseli in ne vidim kakšnega problema pri življenju s tem. Sprejeti jo moraš kot del sebe. Mislim, da resnično ne živim nič slabše kot sem prej. Moje življenje je lepo,« je zagotovila Majda Popović.
O ključni dobri psihološki podpori je spregovoril tudi podpredsednik društva onkoloških bolnikov mag. Franc Hočevar. »Ena naših najpomembnejših dejavnosti je vrstniško svetovanje, člani smo na razpolago za pogovor, ko bolnik izve za diagnozo rak. Žal se o uroloških rakih ne govori, zlasti ne med moškimi, kar otežuje preventivo – ta tema enostavno ne sodi med naše pogovore in premalo se ukvarjamo s svojim zdravjem. Zato je ozaveščanje o skrbi za naše zdravje zelo pomembno.«
Bitka proti kajenju je bitka za zdrav mehur
»Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica kajenja. To je breme preteklosti, ko se je kadilo povsod, zato so med našimi bolniki tudi ljudje, ki sami niso nikoli kadili, a so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju. Najboljša preventiva, da si čim bolj znižamo tveganje za tega raka, je opustitev kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju. Izpostavljenost poklicnim strupom v tekstilni in gumarski industriji je tudi pomemben dejavnik, vendar je to pri nas zakonsko urejeno,« je povedal dr. Šeruga, mag. Hočevar pa dodal: »Bitka proti kajenju je bitka za zdrav mehur.«
Hitra diagnostika je ključna, a operacija po treh mesecih
Učinkovito obravnavo raka sečnega mehurja v Sloveniji, za katerim je leta 2021 po podatkih Registra raka Slovenije umrlo 229 ljudi, ovirajo predvsem zapoznelo prepoznavanje simptomov in organizacija zdravstvenega sistema. »Pri nas bolnika s krvjo v urinu ali ugotovljenim rakom sečnika takoj pregledamo, žal pa potem tri mesece čaka na operativni poseg. Potrebujemo tudi več robotov, več operacijskih dvoran, več kapacitet na oddelku, več podpore bolnikom …« je poudaril dr. Hawlina.
S tem se strinja tudi internistični onkolog izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, vodja tima za sistemsko zdravljenje genitourinarnih rakov na Sektorju internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana, ki pravi: »Organizacija zdravstvenega sistema je ključna, saj bo breme raka zaradi staranja prebivalstva v prihodnosti skokovito naraščalo. Lahko imamo na voljo vsa najsodobnejša zdravila, a če bolniki ne poiščejo oziroma ne dobijo pravočasno pomoči, izhodi ne bodo optimalni.«
Mag. Franc Hočevar je poudaril, da je uspešnost zdravljenja raka mehurja v Sloveniji primerljiva z evropsko ravnjo, naša urologija pa je strokovno gledano v svetovnem vrhu. »Lahko pa bi bila še boljša, če bi bila urološka dejavnost bolje organizirana. Urologov je v Sloveniji premalo, daleč pod povprečjem Evrope, ki je 6 na 100.000 prebivalcev. Torej bi jih mi morali imeti od 120 do 130, da bi lahko skrajšali čakalne dobe, pospešili diagnostiko in hitro reševali težave uroloških bolnikov,« je poudaril.
Dr. Hawlina je pojasnil, da je Zdravniška zbornica v zadnjih letih razpisala »kar veliko mest za specializacijo urologije. Trenutno nas je od 100 do 120 aktivnih urologov, pomagajo nam tudi upokojeni kolegi. A poleg tega, da komaj shajamo pri malignih boleznih, se hkrati ukvarjamo tudi z benignimi obolenji, kot so na primer ledvični kamni, težave s prostato, motnje spolnosti – na te bolnike velikokrat pozabimo. Čakalna doba za določen operativen poseg na prostati, ki bolnika reši urinskega katetra, je pet let. Že vrsto let tudi apeliramo, da v UKC Ljubljana potrebujemo vsaj dve dodatni operacijski dvorani.«
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
