Otrokov spanec vpliva na njegovo duševno zdravje v odraslosti
Vsak starš ve, kako močno na otrokovo razpoloženje vpliva kvaliteten spanec, več raziskav dokazuje tudi boljše splošno zdravje otroka, če ta dovolj spi in vemo tudi, da otroci, ki dovolj spijo, dosegajo boljše šolske rezultate in imajo manj duševnih težav.
A kako spanec, ki ga je imel posameznik v otroštvu, vpliva na zdravje v dobi odraslosti, do zdaj ni bilo znano. Nova študija, ki jo povzema Pscyhology Today, pa kaže na to, da kvaliteten spanec pri otrokovih devetih letih vpliva na boljše zdravje pri njegovih 18.
Eno ključnih razumevanj razvojne psihologije vključuje razumevanje sprememb, do katerih prihaja med prehodom iz otroštva v najstništvo. To je tudi področje, ki zelo zanima starše, zdravstvene delavce, vzgojitelje in raziskovalce. Zanimanje vključuje tudi spoznanja kakšne okoliščine, izkušnje in vedenja v otroštvu in najstništvu vplivajo na to, v kakšno osebo se bo nekdo razvil v odrasli dobi.
Ena od pomembnih raziskovalnih strategij za razumevanje, kako so spremembe skozi čas povezane z rezultati, ki nas zanimajo, je izvajanje longitudinalnih študij. To so študije, ki proučujejo razvoj osebe ali družbenega pojava v daljšem obdobju. Takšen način opazovanja in spremljanja posameznikov v različnih življenjskih obdobjih lahko prinese uporabne informacije o tem, kako pozitivne ali negativne okoliščine vplivajo na kasnejše obdobje oziroma ali lahko določeno vedenje v odrasli dobi povezujemo z dogajanjem v otroštvu.
PREBERITE ŠE -> Dr. Sebastjan Kristovič: Zato so otroci danes iztrošeni in izmozgani že pred 14. letom
Vsako leto nekaj minut manj, pri 18. občutno premalo
V raziskavi, ki jo za Psychology Today pojasnjuje profesor in vodja raziskave Joseph A. Buckhalt, je sodelovalo 200 družin, spremljali pa so jih 10 let. V tem času so otroci v laboratorij prišli petkrat, prvič pri njihovih 9 letih. »Želeli smo videti, kako se je njihov spanec spreminjal skozi leta do njihovega 18. leta. Zelo zanimivo je bilo, kako so te spremembe povezane z njihovim duševnim zdravjem,« je povedal Buckhalt.
Pri študiji niso uporabljali vprašalnikov, kot jih počne večina, temveč so udeleženci sedem noči zapored nosili zapestnice, s katerimi so objektivno merili kvaliteto in dolžino spanca. Ob koncu tega obdobja so družine obiskale laboratorij, kjer so pri otrocih opravili dodatne meritve, starša pa sta izpolnila vprašalnik, s katerim so ugotavljali otrokovo vedenje – ali se soočajo z agresijo, kljubovalnostjo, impulzivnostjo, kršenjem pravil, hiperaktivnostjo, tesnobo, depresijo, socialnim umikom, somatskimi težavami.
Raziskava je pokazala, da se z vsakim letom spanec skrajša za šest minut, do 18 leta pa je ta že za celo uro krajši. 18-letniki, ki so bili vključeni v raziskavo, so v povprečju spali šest ur in pol, kar je bistveno manj od priporočenega. Čeprav se je kakovost spanja v skupini na splošno s starostjo povečala, pa je prihajalo do velikih posameznih odstopanj. Spremenljivost spanja se je povečevala s starostjo, pri 18 letih pa so bile te spremembe za približno 18 minut. Torej je posameznik spal vsako noč različno dolgo.
Kar pa prav ta raziskava potrjuje, da te spremembe ne vplivajo v prid zdravju. Nižja spremenljivost, torej spanje približno enako število ur vsako noč, pripomore k boljšim rezultatom. Glede duševnega zdravja so raziskovalci ugotovili, da je boljše spanje pri devetih letih (daljše, boljše kakovosti, manj spremenljivo) povezano z manjšim številom duševnih težav pri 18 letih.
Vzpostavite rutino, za katero vam bo mladostnik hvaležen
Kar nam torej pove, da otrokov spanec, lahko napove njegovo duševno zdravje leta pozneje. »Seveda vpliva na duševno zdravje mladostnikov tudi veliko drugih dejavnikov, vendar lahko ukrepi za izboljšanje spanja pri otrocih pomagajo pri ublažitvi duševnih težav več let kasneje,« pravi Buckhalt.
PREBERITE ŠE -> Dr. Matjaž Lunaček: To sem opazil na roditeljskih sestankih na kvazi elitni ljubljanski gimnaziji
Naloga vsakega starša bi torej morala biti, da otroku zagotovi dovolj spanca, da je ta kvaliteten in da imajo otroci vzpostavljeno spalno rutino, ki je vsak dan enaka (tudi med konci tedna).
Kot priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bi morali iz vseh spalnic umakniti elektronske naprave in jih izklopiti vsaj 30 minut pred spanjem. Pomembna je tudi telesna aktivnost čez dan, otroci se morajo izogibati kavi, pravemu čaju in energijskim pijačam, pred spanjem se odsvetuje uživanje slanih prigrizkov, večerja pa naj bo ravno pravšnja (ne premalo ne preveč ne bo koristno vplivalo na spanec).
Tako kot naša spalnica naj bo tudi otroška udobna, mirna, tiha, temna, prezračena in ne preveč topla. Še pred spanjem se s svojim otrokom pogovorite, če ima kakršnekoli skrbi in ga skušajte pomiriti. Čez dan poskrbite, da je otrok čim več izpostavljen dnevni svetlobi.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
