Oftalmolog opozarja: Otrok morda slabše vidi, pa tega sploh ne ve

Otrok lahko slabše vidi, pa tega sploh ne zna povedati. Spremembe vida se namreč pogosto pojavijo postopoma, zato se jim prilagodi in začne verjeti, da je tak način gledanja povsem običajen. Težave se lahko pokažejo pri branju, gledanju na tablo, prepisovanju ali delu na bližino, včasih pa jih starši najprej opazijo kot utrujenost, nemir ali težave s koncentracijo.

Dober vid otrok potrebuje pri skoraj vseh dejavnostih, povezanih z učenjem. Če slabše vidi, se lahko začne približevati knjigi, pripirati oči, izgubljati vrstico med branjem ali se pri šolskem delu hitreje utrudi. Pojavijo se lahko tudi glavoboli in nemir pri učenju.

»Otroci sprememb vida pogosto ne prepoznajo oziroma jih ne znajo povezati s slabšim vidom. Če se vid spreminja postopoma, se lahko otrok na drugačen način gledanja tudi prilagodi in misli, da tako pač vidijo vsi. Zato ni dobro čakati na to, da bo sam povedal, da ne vidi dobro,« opozarja oftalmolog Boštjan Drev, dr. med., iz Očesnega centra Vidim.

Kratkovidnost se lahko začne precej zgodaj

Ena najpogostejših težav z vidom pri šolarjih je kratkovidnost oziroma miopija. Otrok pri njej dobro vidi od blizu, oddaljene stvari pa postajajo nejasne. Pri pouku se to lahko najprej pokaže pri gledanju na tablo ali projekcijsko platno.

Pomembno je tudi, pri kateri starosti se kratkovidnost pojavi. Starost ob njenem nastanku je namreč pomemben dejavnik tveganja. Pri otrocih, pri katerih se miopija razvije prej, je večje tveganje, da bo napredovala in da se bo pozneje razvila višja stopnja kratkovidnosti.

Svoje prispeva tudi dednost. Če je kratkoviden eden od staršev ali oba, je tveganje za razvoj kratkovidnosti pri otroku večje.

»Pri otroku, pri katerem obstaja več dejavnikov tveganja, je toliko pomembnejše, da njegov vid spremljamo. Danes namreč ne govorimo več samo o tem, katera očala otrok potrebuje, ampak tudi o tem, kako zgodaj kratkovidnost odkrijemo in kako hitro napreduje,« pojasnjuje dr. Drev.

PREBERITE ŠE -> Prim. Vladimir Pfeifer: Ne bom pozabil pacienta, ki smo mu po dolgotrajni slepoti povrnili vid

Ni vse v zaslonih

Ko govorimo o otroškem vidu, hitro pomislimo na telefone in tablice. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da ni pomembno le, koliko časa otrok preživi pred zaslonom.

Mednarodni inštitut za miopijo izpostavlja predvsem dolgotrajno delo na zelo kratki razdalji. Raziskave kažejo povezavo med večjim tveganjem za miopijo ter zelo kratko delovno razdaljo pri delu na bližino in daljšimi obdobji neprekinjenega dela na bližino. IMI kot primera navaja razdaljo, krajšo od približno 20 centimetrov, in neprekinjeno delo na bližino, daljše od približno 45 minut.

Pomembno torej ni le, kako dolgo otrok uporablja telefon, temveč tudi, kako blizu obraza ga drži ter ali med učenjem, branjem in uporabo naprav dela premore.

»Pri delu na bližino so priporočljivi redni odmori in ustrezna delovna razdalja. Otrok naj med daljšim učenjem ali branjem redno pogleda v daljavo, spremeni dejavnost in čim več časa preživi na prostem. To so zelo preproste navade, ki jih lahko vključimo v vsakdan,« svetuje dr. Drev.

Novejše ugotovitve Mednarodnega inštituta za miopijo iz leta 2025 to dodatno potrjujejo. Redno preživljanje časa na prostem je povezano z manjšim tveganjem za pojav miopije in je zato eden od smiselnih ukrepov za podporo zdravemu vidnemu razvoju.

Znaki, ki jih zlahka spregledamo

Težave z vidom niso vedno očitne. Včasih se pokažejo skozi drobne spremembe v otrokovem vedenju, ki jih sprva sploh ne povežemo z očmi.

Otrok lahko začne sedeti bliže televiziji, knjigo, telefon ali drug zaslon približuje obrazu, pri gledanju v daljavo pripira oči, se izogiba branju ali se pri domači nalogi hitreje utrudi. Pojavijo se lahko glavoboli, pekoče ali utrujene oči in težave s koncentracijo.

Pri šolarjih je lahko opozorilni znak tudi težje prepisovanje s table ali želja, da bi sedeli v prvih klopeh, ker od tam bolje vidijo.

»Pojavijo se lahko glavoboli, občutek utrujenih oči ali težave pri daljšem delu na bližino. Včasih je razlog lahko zelo preprost: otrok ne vidi dovolj dobro. Pregled vida je zato smiseln tudi takrat, ko otrok nima izrazitih težav,« pravi dr. Drev.

PREBERITE ŠE -> Mislite, da hodite pravilno? Ortoped razkriva napake, ki lahko pustijo resne posledice

Pregled vida ni smiseln šele takrat, ko se pojavijo težave

Začetek šolskega leta je lahko primeren trenutek, da poleg drugih priprav preverimo tudi otrokov vid. »Za pregled oči ni treba čakati, da se pojavijo izrazite težave. Zgodnje odkrivanje vidnih motenj je pri otrocih še posebej pomembno, saj se vidni sistem v otroštvu še razvija in lahko nekatere motnje, če jih ne prepoznamo pravočasno, vplivajo na normalen razvoj vida. Začetek novega šolskega leta je zato dobra priložnost, da poleg vseh drugih priprav preverimo tudi, kako otrok vidi,« zaključuje dr. Drev.