Zamašitev nosu je eden glavnih simptomov nahoda, vnetja nosne sluznice, ki je v zahodnem svetu običajna nadloga,« piše Patrick McKeown v knjigi Dober dih. »Najpogosteje zdravljenje vključuje izogibanje sprožiteljem (kot je cvetni prah) in uporabo dekongestivov, steroidnih pršil za nos, antihistaminikov ali injekcij proti alergijam, vendar so ta sredstva učinkovita le, dokler jih uporabljamo.« Če se nam uspe odvaditi dihanja skozi usta, bodo rezultati osupljivi: 70-odstotno zmanjšanje simptomov, kot so zamašen nos, okrnjen voh, smrčanje, omejeno dihanje skozi nos, motnje spanja in dihanje skozi usta.



Narava je pametna

Za večino živalskega kraljestva velja, da je njihovo preživetje odvisno od dihanja skozi nos, dihanje skozi usta pa je le redka prilagoditev znotraj posameznih vrst. Pri človeku se le nekaj mesecev po rojstvu sapnik spusti pod zadnji del jezika, kar dojenčku omogoča, da lahko diha tako skozi usta kot skozi nos. Če se z jezikom sprehodite po nebu in potisnite jezik kar najbolj nazaj, ugotovite, da je nebo v ustih pravzaprav dno nosu. »Del nosu, ki ga vidite od zunaj kot del obraza, meri 30 odstotkov njegove velikosti. Le vrh ledene gore, bi lahko rekli, saj se 70 odstotkov nosne votline skriva v lobanji,« še piše McKeown. »Narava je pametna, ne troši prostora in evolucijsko je bilo določeno, kako pomemben je nos. Sorazmerno s tem je velik tudi prostor, ki ga zavzema v lobanji. Ko zrak vstopi v nos, potuje mimo rebrastih kosti, ki se imenujejo nosne školjke, in vdihani zrak usmerjajo, da se vzpostavi enakomeren, stalen vzorec dihanja. Ta del nosu omogoči največji možni dotok zraka do drobnega žilja in sluznice, kjer se zrak segreje, navlaži in očisti, preden vstopi v pljuča.« Nič čudnega torej, da je ena prvih lekcij jogijskega dihanja odpravljanje dihanja skozi usta.



Večji vnos kisika

Dihanje skozi nos pri zdravih ljudeh ustvarja približno 50 odstotkov več upora zračnemu toku kot dihanje skozi usta, kar pomeni za 10 do 20 odstotkov večji vnos kisika. Tako se ogreje in navlaži vdihani zrak. Zrak, ki vstopa v nos pri denimo šestih stopinjah Celzija, se ogreje na 30 stopinj, ko se dotakne zadnjega dela vratu, in prijetnih 37, ko doseže končni cilj v pljučih. Ne samo to; z dihanjem skozi nos preprečimo veliko bacilom in bakterijam, da vstopijo v telo. Ne nazadnje pa je nos rezervoar dušikovega oksida, najpomembnejšega plina za ohranjanje zdravja. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega pretoka, homeostazi, prenosu živčnih signalov ter imunski obrambi in presnovi.