Čeprav uradnega zapisnika o vzroku smrti 44-letne Slovenke, ki je umrla po posegu liposukcije, ki so jo opravili v Turčiji, še ni, pa tragičen konec nakazuje na še eno od zgodb, ki so se končale najhuje. Najbolj so do zdaj v medijih odmevale zgodbe britanskih državljanov, med katerimi so mnogi utrpeli hude zaplete in poškodbe, najhujše žrtve posegov v Turčiji pa so umrle. Britanski mediji so pisali, da so takšni razpleti posegov pogosto posledica neustrezne predoperativne oskrbe, pomanjkanja informacij in vseh potrebnih soglasij, posegov, ki jih izvajajo neusposobljeni kirurgi, ter slabe pooperativne nege.

Sedaj se je enaka usoda zgodila slovenski pacientki, a kirurgi, med njimi tudi specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije Peter Zorman, poudarjajo, da dejstvo, da je poseg opravljen v tujini, nikakor ni razlog za nestrokovnost. »Vsak kirurški poseg, ne glede na to, ali gre za estetski ali rekonstrukcijski poseg ter ali je opravljen doma ali v tujini, nosi določena tveganja. Zapleti so opisani v strokovni literaturi in se lahko pojavijo tudi takrat, ko je poseg opravljen povsem pravilno, v ustreznih pogojih in pri sicer zdravem pacientu,« je povedal za Onoplus in dodal, da v konkretnem primeru »skrbi dejstvo, da je posredovala agencija, da ustanova ni bila preverjena, da pooperativna oskrba ni bila pravilna in da je po poročanju medijev prišlo do več strokovnih napak.«

Zorman poudarja, da se estetski posegi razlikujejo po obsegu, trajanju, vrsti anestezije in po tem, kakšno po-operativno oskrbo zahtevajo. »Liposukcija je lahko majhen poseg v lokalni anesteziji z nizkim tveganjem, lahko pa gre za obsežen kirurški poseg, kadar se odstranijo večje količine maščevja, poseg traja dlje časa in predstavlja večjo obremenitev za organizem. V takih primerih se tveganja ustrezno povečajo. Med resnejšimi zapleti po liposukciji so v strokovni literaturi opisani tromboza in pljučna embolija, hemodinamska nestabilnost, krvavitve in okužbe, pri čemer je pojavnost teh zapletov ob pravilni indikaciji, ustrezni izvedbi in dobrem pooperativnem nadzoru praviloma zelo nizka, vendar nikoli povsem izključena.«

"Izbira ustrezne klinike in kirurga je zahtevna že v domačem okolju, v tujini pa je zaradi nepoznavanja sistema, zakonodaje in standardov še bistveno težja," pravi Peter Zorman. Foto: Tomi Lombar/Delo

Govoriti moramo o kirurških posegih in ne o turistični storitvi

Sogovornik pravi, da najpogosteje do težav – tako doma kot v tujini – pride, ko predoperativna obravnava ni dovolj temeljita, ko poseg ni pravilno indiciran ali izveden ali kadar ni zagotovljeno ustrezno spremljanje in možnost pravočasnega ukrepanja po posegu. »V takih okoliščinah se tveganje za zaplete bistveno poveča. Pomembno je poudariti, da govorimo o kirurških posegih in ne o turistični storitvi, kar zahteva odgovorno odločanje in dolgoročen odnos med kirurgom in pacientom,« pravi kirurg Peter Zorman.

Na vprašanje o tem, ali v svoji kliniki pogosto rešuje zaplete za neuspelimi posegi, pravi, da nekaj teh primerov je, a niso vsi le iz tujine. »Občasno pridejo tudi po posegih, opravljenih v Sloveniji. Točnih številk nimam, saj vidim le manjši delež teh pacientov, poleg tega pa v Sloveniji register tovrstnih zapletov ni na voljo. Kakorkoli težava ni vezana na posamezno državo, temveč na način izbire kirurga in ustanove. Izbira ustrezne klinike in kirurga je zahtevna že v domačem okolju, v tujini pa je zaradi nepoznavanja sistema, zakonodaje in standardov še bistveno težja.«

Zorman pravi, da posegov v tujini zgolj, ker so v tujini, načeloma ne bi odsvetoval. »Tudi k nam prihajajo pacienti iz drugih držav. Vsekakor pa odsvetujem, da se odločitve za estetski poseg sprejemajo predvsem na podlagi nizkih cen ali agresivnega oglaševanja, ki pogosto poudarja zgolj idealne rezultate, o možnih zapletih in po-operativni oskrbi pa ne daje realnih informacij,« poudari. Zavedati se moramo, da danes lahko prav vsak ustvari prepričljivo spletno stran, predstavitev, oglas … »Na voljo so tudi že pripravljene fotografije pred in po posegih z dovoljenji za uporabo, oglaševalske domislice pa pogosto nimajo veliko skupnega z realnimi možnostmi medicine,« pravi.

PREBERITE ŠE -> Novi trendi in pasti lepotne kirurgije: Slovenka delila izkušnje od prve do zadnje operacije

Za laika, ki ni iz medicinskih krogov, je preverjanje usposobljenosti kirurga, standardov ustanove in kako bi se morebitni zapleti reševali, zahtevno. »To je že v Sloveniji zahtevno, v tujem okolju pa še bistveno bolj. Pri odločanju za estetski poseg bi morali pacienti razmišljati ne le o samem posegu, temveč tudi o okrevanju, kontrolah in dostopnosti kirurga po operaciji. Zavajajoče oglaševanje, pretirano poudarjanje usposobljenosti in obljube o popolnih rezultatih brez omembe tveganj niso dobra osnova za varen in zaupanja vreden odnos med pacientom in kirurgom,« pravi specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z dolgoletnimi izkušnjami in poudarja, da estetski posegi sami po sebi niso nevarni, če so pravilno indicirani, strokovno izvedeni in ustrezno spremljani. »Zapleti so redki, a možni.«

Zavedati se moramo, da danes lahko prav vsak ustvari prepričljivo spletno stran, predstavitev, oglas … Foto: Shutterstock

Kronične bolečine, iznakaženost, nesimetrija in najhujši zaključki

O zapletih po estetskih posegih slovenski pacienti javno še niso spregovorili, neuradno pa se govori marsikaj. Tudi o posameznicah, ki so se po posegu v tujini domov vrnile brez ledvice. Za takšne primere je slišal tudi prof. dr. Uroš Ahčan, spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki je za 24ur povedal, da obžaluje, da ti pacienti do zdravnika v Sloveniji potem ne pridejo. »Dobro bi bilo, da bi anonimno ali kakorkoli drugače, ti ljudje, kljub temu da so v hudi stiski, razočarani, pohabljeni, zgolj zaradi drugih ljudi jasno povedali svojo izkušnjo,« je pozval Ahčan. S tem bi morda preprečili kakšno slabo odločitev.

Kot so v številnih objavah v tujih medijih in dokumentarnih oddajah povedali tisti, ki so se odločili za poseg v Turčiji, so jih tja privabile nizke cene in pa agresivno oglaševanje prek družbenih omrežij. Pacienti, ki so izjemno rizične posege preživeli, a je pri njih prišlo do zapletov, največkrat poročajo o kroničnih bolečinah, iznakaženosti in potrebi po ponovnih posegih oziroma popravkih. Zelo pogosta je tudi okužba s sepso, izključene niso niti kronične prebavne težave; eni od pacientk so namreč med posegom liposukcije predrli tanko črevo.

BBC je pred dobrim letom predstavil izkušnjo mlade ženske in jo naslovil s »Plačala sem šest tisoč funtov, da se počutim slabše, kot sem se prej«. Gre za Britanko Leah Mattson, ki se je v Turčijo odpravila na abdominoplastiko, dvig prsi in nadlakti, po tem, ko je izgubila 76 kilogramov ter se želela znebiti odvečne kože. Po posegih se je vrnila z asimetričnim popkom ter globokimi brazgotinami na rokah in trebuhu, zaradi katerih se je, kot je povedala sama, počutila še slabše kot prej. Dva meseca po posegu je odstranila povoje in kompresijska oblačila, nakar jo je prevzela groza. »Po devetih tednih, ko sem se končno lahko rešila povojev, sem šele zares opazila, kako slabi so rezultati,« je dejala in dodala, da niti en del na njenem telesu ni bil simetričen. Za BBC je spregovorila pol leta po posegih in dejala, da ima še vedno odvečno kožo ter grozne brazgotine. Klinika ji za neuspešno operacijo denarja ni vrnila.

PREBERITE ŠE -> Prof. dr. Uroš Ahčan: Zdravniki smo postali predpisovalci tablet

V dokumentarni oddaji Temna plat turške lepotne industrije (The Turkish beauty industry’s dark side), ki je nastal v produkciji nemške javne televizije Deutsche Welle, mama 20-letne Morgan, ki je po posegu v Turčiji umrla, spregovori o želji hčerke po preobrazbi in novem življenju.

Morgan so v Turčijo zvabili zavajajoči oglasi švicarske agencije (ta pacientom zagotavlja operacijo, lete in prenočišče v Turčiji) in kar trikrat nižja cena posega od tiste, ki bi jo plačala v Londonu. Ko je Morgan prišla v Turčijo, na naslovu, kjer naj bi bila klinika, nič ni spominjalo na zdravstveno ustanovo, temveč običajen stanovanjski blok, ime klinike pa je našla na enem od nabiralnikov. Ko so tja prišli ustvarjalci dokumentarca, tudi tega znaka ni bilo več.

Morgan je po operaciji čutila neznosne bolečine in bila kljub temu po treh dneh odpuščena iz klinike. Na letu domov se je onesvestila, letalo je nujno pristalo v Beogradu, kjer so ji skušali z operacijo pomagati, a je po nekaj dneh umrla.

Ustvarjalci dokumentarnega filma so obiskali kliniko, kjer je bila Morgan operirana. Tamkajšnji zaposleni jim je trdil, da oni zgolj oddajajo prostor v najem kirurgu, ta pa je zaposlen pri drugi kliniki. Omenjeni kirurg na intervju ni pristal, v kratkem telefonskem klicu je dejal le, da je šlo za infekcijo.

Lepotna industrija v Turčiji predstavlja pomemben del prihodkov, kot navajajo v omenjenem dokumentarnem filmu, na leto v Turčijo s tem namenom pride 1,25 milijona ljudi. Številne klinike in kirurgi uživajo ugled in imajo vsa potrebna znanja. A žal priložnost za zaslužek vidijo tudi takšni, ki tega dela ne bi smeli opravljati.