Nutri-Score: Kako zanesljivo je petbarvno označevanje na živilih?
Prehranske tabele, ki potrošniku razkrivajo vrednosti hranil, ki jih živilo vsebuje, so lahko za koga nerazumljive, obenem pa so napisane še v drobnem tisku in zato za mnogo ljudi nevidne. Veliko bolj jasna je tabela s črkami od A do E, pri kateri A pomeni, da ima živilo najugodnejšo sestavo, E pa najmanj ugodno, vsaka črka je tudi v svoji barvi. Gre za v Franciji razvito shemo Nutri-Score, ki preko barvne lestvice potrošnikom poenostavlja izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo.
Lestvico lahko opazimo na veliko živilih, ne pa vseh. Enostavnost in preglednost sta zagotovo njena prednost, o tem, kako zanesljiva je, pa smo se pogovarjali z Edvino Hafner, raziskovalko z Inštituta za nutricistiko, ki se pri svojem delu osredotoča prav na Nutri-Score.
»Oznaka je mišljena za vsa predpakirana živila, a ker je uporaba prostovoljna, se pojavlja le na peščici izdelkov. Potrošnik tako trenutno težko interpretira Nutri-Score oznako, saj je pogosto ne more primerjati z drugim izdelkom, ki oznake nima. Oznaka sicer lahko nakazuje, da je na primer ocena B razmeroma ugodna, a za primerjavo z izdelkom brez oznake mora potrošnik še vedno pogledati preglednico hranilne vrednosti na zadnji strani embalaže. Odsotnost oznake pomeni le, da je proizvajalec ni uporabil, izdelek pa lahko ima celo ugodnejšo hranilno sestavo in bi dobil oceno A, čeprav je primerljiv izdelek z oznako morda označen kot B,« pojasni Hafnerjeva in dodaja, da je njihova raziskava pokazala, da so vizualne sheme na slovenskem tržišču zaenkrat še redke.
Kako zanesljiva je shema Nutri-Score za potrošnika?
Nutri-Score je sicer kot sistem precej zanesljiv, saj temelji na kompleksnem, znanstveno utemeljenem algoritmu. Njegovi izračuni pa so točni toliko, kot je točna klasična preglednica hranilne vrednosti, saj temelji predvsem na preračunu njenih vrednosti. Analize v več državah, tudi v Sloveniji, kažejo dobro skladnost z veljavnimi prehranskimi smernicami.
PREBERITE ŠE -> Kako brati prehranske tabele (in kako nam to lahko koristi pri sestavi zdravega obroka)
Je pa smiselno poudariti, da je trenutno na trgu še starejša različica sistema, ki je manj stroga od posodobljene, zato so ocene za nekatere izdelke potrošnikom morda manj smiselne. Posodobljena različica odpravlja zaznane pomanjkljivosti in bo po prehodnem obdobju na voljo tudi pri nas.
V Sloveniji smo prvi sistematično ovrednotili posodobljeni sistem in ugotovili občutno izboljšanje, je pa seveda treba vedeti, da določenih stvari takšen sistem nikoli ne bo mogel pokriti. Prehrana kot celota je namreč precej bolj kompleksna, da bi jo lahko uokvirili v eno samo oceno. Je pa Nutri-Score dobro orodje, ki lahko pri tem pomaga, če se ga uporablja na pravi način.
Prehrana kot celota je namreč precej bolj kompleksna, da bi jo lahko uokvirili v eno samo oceno. Je pa Nutri-Score dobro orodje, ki lahko pri tem pomaga, če se uporablja na pravi način.
Na kakšni osnovi je shema Nutri-Score narejena? Kot potrošnica namreč opažam, da je določeno živilo označeno relativno dobro, ker ima malo maščob, v resnici pa gre za procesirano hrano.
Lestvica temelji na algoritmu, ki živilo oceni na 100 gramov. Vključuje več komponent in jim dodeli pozitivne ali negativne točke, njihov seštevek pa določi uvrstitev od A kot bolj ugodne izbire do E kot manj ugodne.
Kriteriji se razlikujejo med kategorijami živil, zato imajo pijače drugačna pravila kot trdna živila. Med negativne dejavnike spadajo energijska vrednost, nasičene maščobe, sladkor in sol, med pozitivne pa prehranske vlaknine, beljakovine ter delež sadja in zelenjave.
V posodobljeni različici, ki je še ni na trgu, algoritem zniža oceno tudi pri rdečem mesu in pijačah s sladili ter strožje obravnava visoko vsebnost sladkorja in soli.
Namen takšnega označevanja pa je predvsem primerjanje znotraj posamezne kategorije živil, da med temi izberemo hranilno najugodnejšo. To poskuša imitirati realno nakupovalno izkušnjo v trgovini, kjer na isti polici vidimo izdelke, ki so si med seboj podobni. To v praksi pomeni, da lahko smiselno primerjamo dva različna jogurta, ne pa živil iz povsem različnih kategorij, kot sta predpripravljena pica in jogurt, ki lahko sicer oba nosita enako oceno.
PREBERITE ŠE -> VIDEO: Prepričanja o prehrani in vadbi, ki nam škodujejo (Alenka Ružič Jovović in Lana Trampuš)
Takšno označevanje tudi ni namenjeno nadomeščanju našega osnovnega prehranskega znanja, saj vemo, da je celostna prehrana veliko bolj pomembna od izbire enega živila. Cilj je predvsem, da v poplavi na videz podobnih izdelkov, ki imajo lahko zelo različno hranilno sestavo, potrošniku preprosto pokažemo razlike med podobnimi izdelki, kar lahko predstavlja delček sestavljanke pri kreiranju zdrave prehrane.
Torej ne gre zgolj za to, da razširjeno (in za mnoge tudi nerazumljivo) prehransko tabelo iz zadnje strani živila poenostavi v lažje razumljivo različico in jo postavi na sprednje, bolj vidno mesto?
Vloga Nutri-Score sheme ni zamenjava preglednice hranilne vrednosti, kot jo že poznamo, temveč poenostaviti informacije in jih preslikati na sprednjo stran embalaže. Raziskave so namreč pokazale, da je preglednica hranilne vrednosti pogosto prekompleksna, da bi jo potrošniki razumeli, poleg tega pa jo zaradi pozicioniranja na zadnji strani embalaže potrošniki redkeje opazijo oziroma ji ne namenijo pozornosti.
Sistemi, kot je Nutri-Score, so se tako razvili z namenom, da potrošnikom poenostavijo in pohitrijo interpretacijo hranilne sestave in tako bolj učinkovito spodbujajo zdrave izbire. Njihov prvotni namen je, da bi se enaka oznaka pojavljala na vseh izdelkih, kar bi omogočilo, da s hitro primerjavo izberemo najbolj ugoden izdelek.
Ali bodo takšne oznake dobila tudi slovenska živila?
Trenutno je področje poenostavljenega označevanja v Evropski uniji slabo urejeno, zato se na trgu pojavlja več različnih prostovoljnih shem. Enako velja za Slovenijo. Evropska komisija je napovedala uvedbo enotnega in obveznega označevanja na sprednji strani embalaže do konca leta 2022, z Nutri-Scorjem kot glavnim kandidatom, a do sprejetja ni prišlo in tudi ni jasno, ali se bo to zgodilo v prihodnje.
Nutri-Score je kljub temu široko razširjen po Evropi kot prostovoljna shema, predvsem med proizvajalci iz zahodnih držav, zato se pojavlja tudi pri nas na uvoženih izdelkih. Sistem uvajajo tudi nekateri trgovci, kar pomeni, da ga bomo na slovenskih policah videli vedno pogosteje. Posledično se bo zanj verjetno odločilo tudi več domačih proizvajalcev, saj je Nutri-Score že prisoten na nekaterih slovenskih izdelkih.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
