Nova nevarnost umetne inteligence: ustvarja telesa, ki jih v resnici skoraj ni

Psiholog dr. Romeo Vitelli je v članku za Psychology Today zapisal, da umetna inteligenca spreminja način, kako ustvarjamo in uporabljamo slike. »Potrebujete fotografijo športnika za predstavitev? Umetna inteligenca jo lahko izdela v nekaj sekundah. Iščete fitnes model za objavo na družbenih omrežjih? Umetna inteligenca lahko ustvari neskončen nabor privlačnih obrazov in izklesanih postav, ne da bi pri tem sodelovala katera koli resnična oseba. Čeprav je ta tehnologija izjemna, je psihologija, ki stoji za njo, skrb vzbujajoča.«

Umetna inteligenca ni ustvarila novega ideala lepote

Marsikdo domneva, da umetna inteligenca ustvarja nekaj povsem novega. »V resnici se današnji generatorji slik učijo iz ogromno obstoječih slik, ki so objavljene na internetu. Če te slike odražajo nerealne podobe, jih umetna inteligenca pogosto okrepi, namesto da bi jih popravila. To odpira pomembno vprašanje: kakšno 'idealno telo' ustvarja umetna inteligenca?« pravi dr. Romeo Vitelli.

Nova študija, objavljena v reviji Psychology of Popular Media, ki jo je skupaj s kolegi izvedla psihologinja Delaney E. Thibodeau z Univerze v Torontu, kaže, da takšne fotografije okrepijo prevladujoč lepotni ideal. 

Raziskovalci so s pomočjo treh najbolj znanih platform umetne inteligence za ustvarjanje slik ustvarili 300 slik. Vsaki platformi so naročili, naj izdela slike športnikov in športnic, moških in žensk, ne da bi pri tem določili starost, raso, narodnost ali druge telesne značilnosti.

Raziskovalci so nato vsako sliko skrbno analizirali glede na videz, oblačila in demografske značilnosti. Rezultati, ki so jih prejeli, so bili skrb vzbujajoči: športniki so bili večinoma prikazani kot izjemno suhi, z izjemno nizko telesno maščobo in močno izraženimi mišicami. Športnice so precej pogosteje kot športniki nosile oblačila, ki več razkrivajo, kot prikrivajo, medtem ko so bili moški pogosto upodobljeni brez majice in z močno mišičasto postavo. Ženska telesa so si bila zelo podobna, ne glede na to, ali so bile športnice ali ne.

»Namesto da bi ustvarjala raznolike predstave o ljudeh, je umetna inteligenca vedno znova ustvarjala različice znanih zahodnih lepotnih idealov. Z drugimi besedami, umetna inteligenca ni izumila novega standarda privlačnosti. Preprosto je reciklirala – in v nekaterih primerih celo okrepila – tistega, ki že prevladuje v popularnih medijih,« ugotavlja dr. Romeo Vitelli.

Telesna dismorfija oziroma dismorfofobija je duševna motnja, pri kateri se posameznik obsesivno osredotoča na vsako zaznano pomanjkljivost svojega videza. Foto: Shutterstock.

Vse bolj idealizirane podobe

Raziskave že dolgo kažejo, da izpostavljenost idealiziranim podobam teles prispeva k nezadovoljstvu z lastnim telesom in slabo vliva na samopodobo. Instagram že nekaj let velja za najbolj problematično družbeno omrežje, kar se tiče telesne samopodobe. Ob opazovanju »popolnih teles« na družbenih omrežjih se namreč večina ljudi začne primerjati in čutijo nelagodje zaradi lastne telesne podobe.

»S tistim, kar vidimo, se primerjamo pogosto povsem nezavedno, takšna primerjava pa lahko vpliva na samopodobo, prehranjevalne navade, telesno vadbo in splošno počutje,« pravi dr. Vitelli.

PREBERITE ŠE -> Zakaj nas telo Demi Moore tako zelo vznemirja – in kaj to pove o nas?

Toda umetna inteligenca na drugačen način zaznamuje naš odnos do telesa, kot uporaba drugih medijev. »Tradicionalni mediji so imeli fotografe, urednike, oglaševalce, ki so presojali, kaj bodo objavili in česa ne. Umetna inteligenca pa tega ne pozna, saj ne gre za kurirane vsebine. Vsak lahko v nekaj minutah ustvari na tisoče vsaj na videz realnih podob. To ustvarja iluzijo, da so telesa, ki so ustvarjena z umetno inteligenco, običajna ali tipična – vendar niso. Namesto tega predstavljajo statistična povprečja, vzeta iz spletnih vsebin, ki že tako preveč pogosto predstavljajo konvencionalno privlačne, zelo fit posameznike. In tukaj se pojavi past. Obstoječi mediji vplivajo na umetno inteligenco, umetna inteligenca ustvarja vse bolj idealizirane podobe, te podobe pa postanejo del medijev, iz katerih se učijo prihodnji sistemi umetne inteligence. In tako se vrtimo v začaranem krogu,« opozarja dr. Vitelli.

Potreben je kritičen pogled

Najbolj presenetljiva ugotovitev raziskave, ki jo je izvedla Delaney E. Thibodeau s kolegi, je bila, da so si bila skoraj vsa telesa, ki so ustvarjena z umetno inteligenco, zelo podobna, ne glede na starost, mišično maso ali telesne posebnosti, zlasti pri ženskah.

»Kadar določenih teles v medijih ali na fotografijah skoraj ni več oziroma se redko pojavijo, postanejo psihološko nevidna. Če ljudje ne ustrezajo tem lepotnim idealom, se lahko počutijo izključene ali imajo slabo samopodobo, čeprav predstavljajo večino prebivalstva. Ironično je, da ima umetna inteligenca ogromen potencial za spodbujanje vključenosti. Za razliko od tradicionalne fotografije lahko zlahka ustvari slike, ki predstavljajo osebe različne starosti, etnične pripadnosti in telesa, ki se zelo razlikujejo. Namesto tega pa trenutni modeli umetne inteligence pogosto reproducirajo stereotipe,« pravi dr. Vitelli.

Zaradi tega je prepričan, da je potreben bolj kritičen pogled na umetno inteligenco. »Umetna inteligenca je postala stalnica v našem življenju, slike, ki jih ustvari, pa bodo postale pogostejše v oglaševanju, izobraževanju in medijih, zato je digitalna pismenost pomembnejša kot kdaj koli prej.«

Podobno razmišljajo tudi raziskovalci omenjene študije, saj trdijo, da bi morala umetna inteligenca v prihodnosti pri svoji zasnovi dati prednost raznolikosti, vključenosti in zastopanosti. »To bo zahtevalo več kot le tehnične izboljšave. Zahtevalo bo premišljene odločitve o podatkih, ki se uporabljajo, in vrednotah, ki naj bi jih odražali. Umetno inteligenco pogosto opisujejo kot ogledalo družbe. Nevarnost je v tem, da ogledala ne odražajo vedno le resničnosti. Lahko jo tudi popačijo,« je zaključil dr. Vitelli v članku za Psychology Today.

Vpliv umetne inteligence na telesno dismorfijo

Telesna dismorfija oziroma dismorfofobija je duševna motnja, pri kateri se posameznik obsesivno osredotoča na vsako zaznano pomanjkljivost svojega videza – ki je drugi morda sploh ne opazijo – in svoje telo vidi kot grdo, zato si močno želi, da bi te pomanjkljivosti spremenil, odpravil ali prikril, tudi s pomočjo lepotnih posegov. Telesna dismorfija spada med obsesivno-kompulzivne motnje in se običajno pojavi v adolescenci. Nanjo pa lahko vpliva tudi raba umetne inteligence. A ne le zaradi slik, ki so ustvarjene z njeno pomočjo.

Raziskava je pokazala, da so skoraj vsa telesa, ki so ustvarjena z umetno inteligenco, zelo podobna. Foto: Shutterstock.

V času umetne inteligence se namreč številni mladi obračajo na ChatGPT in druge platforme, da bi pridobili informacije v zvezi s svojimi zanimanji, pa tudi glede videza.

»Če sprašujete ChatGPT-ja o svojem videzu, lahko naletite na zelo ostre in neprijazne odzive, ki temeljijo na vsej tisti 'navlaki', ki jo najdete na spletu,« je dejala Emily Hemendinger, vodja programa za zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje in docentka na Oddelku za psihiatrijo Medicinske fakultete CU Anschutz. V okviru svojega poklicnega delovanja si prizadeva tudi za preprečevanje motenj hranjenja.

PREBERITE ŠE -> Danaja Lorenčič: Če si mačo pravi, telovadi (a ne v fitnesu na prostem, ko je zunaj 35 stopinj!)

»Če se pri vprašanjih o svojem videzu zanašate na umetno inteligenco – zlasti če imate motnjo hranjenja ali telesno dismorfijo – se lahko nehote ujamete v past odvisnosti od nje za pridobivanje potrditev,« je dejala. »Poleg tega se izpostavljate povratnim informacijam, ki temeljijo na celotnem spletu, kar pomeni, da so te lahko prežete z rasizmom, seksizmom, diskriminacijo na podlagi starosti in tudi diskriminacijo invalidov.«

Umetni inteligenci se ne moremo izogniti, nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo kmalu ustvarila večino spletnih vsebin. Toda umetna inteligenca odpira tudi etična vprašanja, ki jih je treba upoštevati. In eno od teh vprašanj je, kako bo vplivala na telesno samopodobo – torej to, kako ljudje razmišljajo o svojem telesu in kakšen odnos imajo do njega.