ČIŠČENJE TELESA

Naturopatinja Erika Brajnik: Ob napačnih urah jemo napačne obroke

Pomlad prinese val diet, a ključ ni v stradanju – temveč v tem, kaj in kdaj jemo, da podpremo telo in naravno dosežemo ravnovesje.
Fotografija: Erika Brajnik. Foto: Nataša Kralj
Odpri galerijo
Erika Brajnik. Foto: Nataša Kralj

Ločevalna dieta, ketonska dieta, prekinitveni post, brazilska dieta, hujšanje z zdravili, ki zavirajo apetit, in še bi lahko naštevali različne pristope, ki vsako leto vzniknejo kot gobe po dežju, običajno ravno v spomladanskem času, z obljubami, da lahko z njimi še pred poletjem razstrupimo telo in postanemo vitki.

Če bi se namesto preučevanja, katera hrana najbolj redi, bolj ukvarjali s tem, katera živila podpirajo človeški organizem ter v katerem delu dneva in tudi v katerem let­nem času jih je najbolje jesti, se nam ne bi bilo treba siliti k stradanju, da bi shujšali.

Ne pozabimo na sadje

Eden izmed pristopov, ki temeljijo na tem, da lahko ljudje z lastnim prehranjevanjem in načinom življenja izboljšamo svoje zdravje in celostno počutje, je naturopatija. Mednarodno priznana naturopatinja Erika Brajnik denimo poudarja, da je pomembno spremeniti obroke, ki jih uživamo, in da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ob tem spomni na rek, ki ga poslušamo od otroštva: kraljevski zajtrk in siromašna večerja.

PREBERITE ŠE -> Aleš Kuhar: Slovenci, ne nasedajte oglaševalskemu terorju trgovcev

»To drži kot pribito, saj je naše telo narejeno tako, da ima zjutraj največ energije in lahko čez dan porabimo vse presežke sladkorjev in ogljikovih hidratov, ki smo jih vnesli.«

Svetuje, da zjutraj in dopoldne uživamo sezonsko sadje, da lahko čez dan njegov sladkor pokurimo. »Sadje in zelenjava sta vir zdravja in bogastva. Privoščimo si ju najmanj petkrat na dan ... Sadje vsebuje tudi ogromno kalija, ki je zelo pomemben za naše ledvice in srce.«

Največja napaka pri večerji

Slovenci delamo veliko napako pri tem, katera živila uživamo v določenih urah dneva, saj običajno jemo tople obroke in mesne jedi v času kosila, ogljikove hidrate, kot so testenine, riž, kruh in pica, pa si privoščimo za večerjo. Da to ni primerno, priča razširjenost glivic med ljudmi, saj z ogljikovimi hidrati, zaužitimi zvečer, ko jih naše telo ne more več pokuriti, hranimo glivice.

PREBERITE ŠE ->  Ste vedeli, da so tulipani užitni? Audrey Hepburn jih je jedla za preživetje, danes so delikatesa

»Opažam, da ima vsak drugi Slovenec na nogah glivice, ki lahko kakovost življenja poslabšajo za 20 do 30 odstotkov. Glivice se namreč razširijo po telesu in iz njega posrkajo veliko vitaminov, mineralov, energije in kisika,« pravi Erika Brajnik. Zato imejmo za kosilo na jedilniku ogljikove hidrate, med katerimi so priporočljiva psevdožita, za večerjo pa bolj enolončnice, meso ali ribe z zelenjavo – torej praviloma obroke, ki vsebujejo manj ogljikovih hidratov.

»Naučiti bi se morali jesti bolj zdrave večerje,« svetuje naturopatinja, ki prav tako priporoča, da se omejimo pri uživanju kruha, saj ta v telesu povzroča zasluzenost. Poleg kruha ustvarjajo sluz tudi druga živila iz bele moke, mlečni izdelki in celo banane.

Celoten intervju z Eriko Brajnik najdete TUKAJ. 

Preberite še:

V prodaji