Namesto energije utrujenost: zakaj nas prehod v svetlejše dni tako izčrpa?

S pomladjo, daljšimi dnevi z več sončne svetlobe in višjimi temperaturami marsikoga na severni polobli namesto več energije prevzamejo nasprotni občutki – utrujenost, zaspanost in pomanjkanje motivacije. Temu stanju pogosto pravimo spomladanska utrujenost. Strokovnjaki poudarjajo, da ne gre za bolezen, temveč naraven odziv telesa na spremembe, ki jih prinaša svetlejša in aktivnejša sezona.

Zakaj skoraj vsakega tretjega človeka na severni polobli – ženske pogosteje kot moške – spomladi namesto navala energije pesti skupek težav, ki jim pravimo spomladanska utrujenost, je več razlag. Denimo, ob men­javi letnega časa se v telesu začnejo dogajati različne prilagoditve, ki jih narekuje drugačen ritem. Daljši dnevi in več dnevne svetlobe vplivajo na hormonsko ravnovesje, zlasti na raven hormonov melatonina in serotonina, ki uravnavajo spanec, budnost in razpoloženje. Telo zato potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novemu ritmu, ko se začne izločati več serotonina, hormona za srečo, zadovoljstvo in dobro razpoloženje.

Postopno v akcijo

Ker smo v hladnejšem obdobju leta oziroma od oktobra do aprila manj izpostavljeni sončni svetlobi, mnogim ljudem primanjkuje vitamina D – po raziskavah ima pri nas pozimi 80 odstotkov odraslih premalo vitamina D –, poleg tega je v tem času naša prehrana lahko težja in bolj ali manj enolična, vnos svežega sadja in zelenjave pa manjši, zaradi česar na naših jedilnikih ni dovolj vitaminov in mineralov. Ker smo v zimskih mesecih za povrhu manj aktivni in več časa preživimo v zaprtih prostorih, pogostejše so seveda tudi sezonske okužbe dihal, ni posebej nenavadno, da organizem na pomlad potrebuje čas, da se postopoma prilagodi na bolj aktiven življenjski ritem, kar lahko začasno povzroči občutek utrujenosti, zaspanosti ali pomanjkanja energije.

PREBERITE ŠE -> Tri zelene zvezde pomladi: recepti, ki se jih nikoli ne naveličamo

V večini primerov je spomladanska utrujenost prehodno stanje prilagajanja, ki mine v nekaj tednih oziroma ko se telo privadi na nove razmere. To je lahko različno dolgo, odvisno od posameznika, življenjskega sloga in tudi zdravstvenega stanja. Zato ne bodimo neučakani, temveč poslušajmo svoje telo, ko nam sporoča, kaj v zmore v času, ko se narava prebuja.

Nekateri ljudje so dovzetnejši za spomladanske nevšečnosti

Čeprav spomladanske nevšečnosti lahko občuti vsak, so praviloma pogostejše ali bolj izrazite pri ljudeh, ki so pozimi manj telesno aktivni, slabše oziroma premalo spijo, se ne prehranjujejo uravnoteženo in so izpostavljeni dlje časa trajajočemu psihičnemu ali fizičnemu stresu, kar zanesljivo izčrpava telo. Bolj občutljivi so lahko tudi starejši, saj pri njih telesni procesi prilagajanja pogosto potekajo počasneje, zato lahko menjava letnega časa bolj vpliva na njihovo splošno počutje. In kot že zapisano – spomladi se v telesu spreminja ravnovesje hormonov, povezanih s spanjem in razpoloženjem. Pri nekaterih ljudeh so te spremembe bolj izrazite, zato lahko občutijo več utrujenosti oziroma je prehod na bolj aktiven spomladanski ritem zanje nekoliko zahtevnejši. Spomladanska utrujenost se lahko izraža z različnimi simptomi, med najpogostejšimi so občutek splošne utrujenosti in pomanjkanje energije, zaspanost čez dan, težave s koncentracijo, razdražljivost ali nihanje razpoloženja, glavoboli, omotica ali občutek šibkosti. Pri nekaterih se lahko pojavi tudi zmanjšana motivacija za delo ali druge aktivnosti.

Praviloma so simptomi začasni. Ko se telo postopoma prilagodi novemu letnemu času in spremembam v dnevnem ritmu, se počutje izboljša. Če utrujenost traja več ted­nov ali mesecev oziroma jo spremljajo izrazite težave, je priporočljivo obiskati zdravnika, sploh ker so podobni simptomi, denimo izogibanje socialnim stikom, depresivno razpoloženje, pesimizem ..., lahko povezani z drugimi resnejšimi zdravstvenimi stanji.

PREBERITE ŠE -> Pitje kave vam lahko podaljša ali skrajša življenje, odvisno, kdaj jo uživate

Kaj dobro dene?

S čim bolj zdravim načinom življenja lahko tudi sami precej omilimo spomladanske sitnosti. Pomembno je predvsem redno gibanje, po možnosti na svežem zraku. Začnemo zmerno. Pomlad je krasna za sprehode, kolesarjenje ali lahkotno rekreacijo, kar vse spodbuja prekrvitev, izboljša razpoloženje in poviša raven energije. Odličen učinek na počutje imajo tudi prvi opravki na vrtu, saj naravna svetloba pomaga urejati biološki ritem in vpliva na hormone, ki sodelujejo pri uravnavanju spanja in budnosti. Del dneva, preživet na prostem, je pomemben tudi za tvorbo sončnega vitamina D.

K obnovi moči pomembno prispeva dovolj spanja, za hitrejše izboljšanje počutja seveda posegajmo tudi po raznovrstnih in hranilno bogatih živilih. Sveže sadje in zelenjava, polnovredna žita, zadostna količina beljakovin in tekočine – najbolje vode – telesu zagotovijo potrebna hranila za normalno delovanje. Za tiste, ki so nagnjeni k slabokrvnosti, je smiselno, da poskrbijo za dovolj železa, ki ga poleg mesa vsebujejo ribe, stročnice, zelena listnata zelenjava in suho sadje.

Za konec: najboljši učinek ob spomladanskih spremembah bomo dosegli, če zdrav življenjski slog postane del vsakodnevne rutine – z dovolj spanja, rednim gibanjem in uravnoteženo prehrano. Tako se organizem lažje prilagodi prehodu v obdobje z več naravne svetlobe, višjimi temperaturami in bolj aktivnim življenjskim tempom, morebitni občutek utrujenosti pa hitreje izzveni.