Nenadno povečan obseg pasu je resno opozorilo (mesec osveščanja o raku)

»V zadnjih 11 letih imam za sabo dve diagnozi – najprej rak dojke in potem še rak jajčnikov,« svojo zgodbo ob začetku rožnatega oktobra, ki se letos povezuje še z vijoličnim septembrom, začne Barbara Kranjc.

»Ker je bil rak dojke prisoten v družini, sem veliko pred 50. letom začela samoiniciativno hoditi na mamografije in ultrazvoke. Ob prvi zatrdlini sem šla v akcijo, saj sem človek, ki nikoli ne čaka. Sledila je operacija in sistemska terapija, nekaj let miru in potem je prišel še rak jajčnikov. Tudi tukaj sem se ob prvih spremembah odzvala, šla h ginekologu in sledila je operacija ter zdravljenje,« opiše pot do zdaj, ko je zdrava.

Barbara Kranjc poudarja, kako nujno je, da smo aktivni, odzivni in se opazujemo.

»Diagnoza seveda ni prijetna, nihče si je ne želi, ampak pomembno je, da si ne zatiskamo oči, češ da bo minilo, me je strah … Vstop v onkološki inštitut nikakor ni prijeten, a sama sem se zelo hitro odločila, da bom bolezen premagala, bila sem zelo aktivna z vprašanji in priznam, bila sem zahtevna bolnica. K zdravnikom sem vedno prihajala z beležko, vprašanji in dnevnim redom, saj me je zanimalo kaj sledi.«

PREBERITE ŠE -> Mamica treh otrok, ki je zbolela za rakom: Želela bi si, da bi okolica bolezen sprejela z manj strahu

To, da zdravnika obiščemo z beležko, je še kako pameten nasvet, saj so vsa naša vprašanja pomembna, pregled pri zdravniku pa stresen in se hitro lahko zgodi, da kaj pozabimo. V primeru bolezni je dobro pisati tudi dnevnik, česar se je posluževala tudi Kranjčeva. Vanj si je vsak dan zapisovala, kako se počuti.

»Beležila sem tudi, če sem bila fizično aktivna. Gibanje je izredno blagodejno tudi v času sistemskega zdravljenja, ko je sicer zelo težko, a že 20-minutni sprehod lahko naredi čudeže; za duševno zdravje in fizično počutje.«

Zora je slovenska zgodba o uspehu

V Sloveniji imamo več presejalnih programov, ki bistveno vplivajo na preprečevanje rakavih obolenj, taka sta tudi programa Zora in Dora.

»Zora je velika zgodba o uspehu, na katero smo lahko izredno ponosni. Od uvedbe programa leta 2003 se je pojavnost raka materničnega vratu več kot prepolovila. Res je pomembno, da se na vabila odzovemo. Zora pisno vabi vse ženske med 20. in 64. letom, ki v zadnjih treh letih niso imele opravljenega brisa materničnega vratu,« je na tiskovni konferenci Europe Donne povedala ginekologinja Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginek. in porod. iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

»Danes o raku materničnega vratu vemo dovolj, da lahko preprečimo praktično vsak primer raka in podatki kažejo, da udeležba v programu Zora kar za 80 odstotkov zniža zmožnost, da bo ženska zbolela za tem rakom,« še pravi.

Na te programe redno hodi tudi Barbara Kranjc in nanje spominja svoje prijatelje ter bližnje. »Med njimi sem znana po tem, da jih opominjam. Res je pomembno, da se odzovemo vabilom na presejalne programe – življenje je namreč prelepo, da bi ga izpustili iz rok, ko sploh ne bi bilo treba,« pravi.

Ginekologinja Tinkara Srnovršnik, Barbara Kranjec, onkologinja Simona Borštnar, izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić in Petra Prešeren Golob, ki je povezovala pogovor. Foto: Europa Donna Slovenija

Ko opazimo spremembo, se odzovemo

Vsak od nas bi se moral zavedati, da je prav on tisti, ki lahko za svoje zdravje naredi največ. To je tudi glavno sporočilo letošnjega rožnatega oktobra, ki s sloganom »Ne pozabi nase« sporoča, kako pomembno je, da se ob kakršnikoli spremembi odzovemo in obiščemo zdravnika.

»Poznavanje in zgodnje odkrivanje rakavih obolenj zelo izboljša možnosti zdravljenja in kvaliteto življenja. Zelo pomembno je, da se ženske odzivajo na presejalni program Zora (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu), da se odzivajo na povabila na ginekološke preglede, da spremljajo svoj menstrualni ciklus in so pozorne na kakršnekoli spremembe.

Ključno je tudi, da načrtujejo svoje nosečnosti in da preprečujejo spolno prenosljive bolezni, ki lahko vodijo do kar precej hudih posledic in zapletov kasneje v življenju. Dobro je tudi, da razmislijo o cepljenju proti okužbi s humana papilomi virusi (HPV).

Okužba s HPV virusi je namreč povezana z nastankom raka materničnega vratu, raka ustnega dela žrela, zadnjika, zunanjega spolovila in nožnice.

Glede na to, da je okužba s HPV najpogostejša spolno prenosljiva bolezen, s katero se praktično vsak spolno aktiven posameznik vsaj enkrat v življenju sreča, je cepljenje še kako pomembno,« pravi ginekologinja Tinkara Srnovršnik in dodaja še, da naj bodo ženske pozorne na svojo družinsko anamnezo. Če so v družini raki dojk ali ginekološki raki to zelo vpliva na pogostost pregledov. »Tudi na nas, zdravnikih je, da ženske o tem aktivno sprašujemo,« pravi.

PREBERITE ŠE -> Mlada mamica, ki je zbolela za rakom: Te besede zdravnice Ane so mi spremenile misli ob zdravljenju

Simptomi rakov rodil so lahko zelo nespecifični

Vedeti pa moramo, da s presejalnim programom Zora odkrivamo le raka na materničnem vratu, poznamo pa še druge rake rodil - rak materničnega telesa, rak jajčnikov in jajcevodov ter rak zunanjega spolovila in nožnice.

»Simptomi teh rakov so zelo nespecifični. Zato naj bodo ženske pozorne na kakšne izredne krvavitve, krvavitve po spolnem odnosu so eden prvih znakov sprememb, kot tudi pri ženskah, ki so v menopavzi, pri katerih je od zadnje menstruacije preteklo že eno leto, one bi morale ukrepati ob vsaki najmanjši krvavitvi. V obdobju perimenopavze so spremembe ciklusa pogoste, zato je to spremljanje toliko težje, a še vseeno zelo pomembno.

Ne smemo niti ignorirati, če se pojavijo kakšne bolečine v spodnjem delu trebuha, v križu, če imamo intenziven občutek napihnjenosti, če se nam nenadoma zelo poveča obseg pasu – to je zelo značilno za raka jajčnikov,« simptome navaja ginekologinja.

V program Zora so vabljene ženske po 50. letu, za mlajše je toliko bolj pomembno samopregledovanje. »Pomembno je, da si ženske pred menopavzo določijo en dan po menstruaciji in se na ta dan vsak mesec pregledajo. Le cikličnost samopregledovanja lahko prinese rezultate,« poudarja onkologinja doc. dr. Simona Borštnar.

Onkologinja še navaja, da lahko ogromno naredimo z zdravim življenjskim slogom, povišana telesna teža po menopavzi namreč zvišuje možnosti za nastanek raka dojk, v enaki meri kot alkohol.

»Enako je zdrav način življenja pomemben za že obolele za rakom dojke, saj bodo le tako hitreje ozdravele in tudi bistveno pripomogle k temu, da preprečijo ponovno obolenje. Zdrav življenjski slog prispeva k zdravljenju skoraj toliko kot ena od vrst dopolnilnih sistemskih zdravljenj,« pravi doc. dr. Simona Borštnar.