Možganom je vseeno, ali ste na Maldivih ali ob Kolpi – pomembno je nekaj drugega

Ko povemo, zakaj potrebujemo počitnice, pogosto rečemo, da zato, ker si moramo »napolniti baterije«. Toda ljudje nismo aparati in nimamo baterije, ki bi jo lahko preprosto napolnili. Naši možgani niso nastali za svet, v katerem smo dosegljivi 24 ur na dan. Razvili so se v ritmu, v katerem je vsakemu obdobju napora sledil počitek. Šele sodobni način življenja od njih pričakuje, da so neprekinjeno osredotočeni in produktivni vse leto. Zato dopust ni razkošje ali nagrada za trdo delo, temveč pomemben del ohranjanja duševnega in telesnega zdravja.

Ko odložimo službene obveznosti in se ne osredotočamo več na konkretno nalogo, postane dejavnejše omrežje privzetega stanja (angl. default mode network). To je mreža predelov možganov, ki se vklopi predvsem takrat, ko misli niso usmerjene navzven, temveč vase. Prav v teh trenutkih možgani urejajo spomine, povezujejo informacije, razmišljajo o preteklosti in prihodnosti ter včasih najdejo rešitve, do katerih med intenzivnim delom sploh ne pridemo. Zato ni naključje, da marsikdo najboljšo zamisel dobi med sprehodom, vožnjo, pod prho ali med poležavanjem na plaži.

Možganom ni pomembno, kam gremo

Raziskave kažejo, da se po dopustu izboljšata psihično počutje in splošno zadovoljstvo, učinki pa lahko trajajo tudi več tednov. Največ koristi imajo ljudje, ki se med dopustom zares odklopijo od dela, dovolj spijo, se gibajo in ne preverjajo službene elektronske pošte. Ob tem pa se kaže še nekaj zanimivega. Možganom je precej manj pomembno, kam odpotujemo. Eksotična destinacija sama po sebi ne prinese večjih koristi. Veliko pomembnejše je, da prekinemo vsakodnevno rutino, imamo občutek svobode in vsaj za nekaj časa odložimo odgovornosti, ki nas spremljajo čez leto. Za naše telo in um je lahko nekaj dni v gorah, ob reki ali na morju enako koristnih kot veliko dražje potovanje na drug konec sveta.

PREBERITE ŠE -> Bed rotting: ko postelja ni več le zatočišče, ampak jasno sporočilo sodobni družbi

Ena najbolj zanimivih razlag, zakaj se nam zdi, da čas na dopustu teče drugače, je povezana prav z delovanjem možganov. Vsakdanje življenje je polno ponavljanja. Vozimo se po isti poti, srečujemo iste ljudi in opravljamo podobne naloge, zato mož­gani večino informacij obdelajo skoraj samodejno. Na potovanju pa se znajdejo v popolnoma drugačnem okolju. Novi obrazi, drugačen jezik, neznani vonji, po­krajine in okusi zahtevajo več pozornosti in tako ustvarijo več novih spominov. Prav zato se nam teden dni na dopustu pogosto zdi daljši in bogatejši kot več tednov običajnega vsakdana.

Dobro se je odklopiti od dela

Dopust koristi tudi telesu. Dolgotrajen stres pomeni povišano raven kortizola, hormona, ki ob dolgotrajni izpostavljenosti obremenjuje srce, imunski sistem in presnovo. Ljudje, ki si redno vzamejo čas za počitek, imajo praviloma manj težav s srčno-žilnim zdravjem in živijo dlje. Za dobro počutje pa ni nujno najboljši en sam dolg letni dopust. Več krajših oddihov, razporejenih čez leto, lahko prinese enake ali celo večje koristi, saj imajo telo in možgani več priložnosti za okrevanje. Dopust najbolj zaleže takrat, ko se odklopimo tudi od dela. Če med počitnicami nenehno preverjamo elektronsko pošto ali odgovarjamo na službena sporočila, možgani ostajajo v delovnem načinu. Telo je sicer na plaži, misli pa še vedno v pisarni.

PREBERITE ŠE -> V gimnaziji bi mi ta trend rešil marsikatero stisko: danes smo knjižni molji končno kul

Počitek ni nagrada za dobro opravljeno delo, ampak pomemben del tega, da lahko dobro delamo. Brez časa za okrevanje se slabšajo zbranost, ustvarjalnost in sposobnost sprejemanja odločitev. Dopust je priložnost, da si telo in možgani opomorejo od nenehnih obremenitev ter se pripravijo na nove izzive.