Moški, ne podcenjujte težav z uriniranjem

Prostata, približno za oreh velik moški spolni organ pod sečnim mehurjem, je hormonsko odvisna sekundarna žleza in raste vse življenje. Razraščanje žleznega tkiva ob sečnici, strokovni izraz za to je benigna hiperplazija, vsaj v začetku ni nevarno, vendar je kronično napredujoča bolezen lahko zelo nadležna. Povezave med povečanjem prostate in rakom prostate načeloma ni. 

Čeprav je del reproduktivnega sistema, saj proizvaja semensko tekočino, je prostata ena tistih žlez, o katerih večina moških začne razmišljati v srednjem življenjskem obdobju, ko začne »osvajati prostor« in se postopoma pojavijo simptomi, ki kažejo na bolezen prostate. Ponovimo, kateri opozarjajo na to, da nekaj ni več tako, kot bi moralo biti – pogostejše tiš­čanje na vodo, tudi ponoči, skromen in šibek curek urina, celo uhajanje urina po kapljicah, naprezanje pred in med mokrenjem ter dlje trajajoče uriniranje, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja, bolečine v spodnjem delu trebuha, tudi težave s potenco. Vzrok razraščanja tkiva prostate v drugi polovici življenja ni povsem znan, znano pa je, da se težave z leti stopnjujejo – ne pri vseh moških – in začnejo vplivati na kakovost življenja, prav tako, če trajajo dolgo in ostanejo neprepoznane, lahko vodijo do nepopravljivih okvar na sečilih in nazadnje celo do okvare ledvic.

Pregled prostate

Tudi zato urologi svetujejo, naj moški težav z uriniranjem ne podcenjujejo. Dolga leta je namreč veljalo, da je pregled prostate nekaj neprijetnega in nekaj, o čemer se ne govori na glas. Danes sta ključna pogovor brez zadrege in predvsem zgodnje odkrivanje povečane prostate in obravnava težav, saj lahko ta organ prizadene tudi rak, bolezni sta pogostejši pri starejših in družinsko obremenjenih posameznikih. Urologi priporočajo, da moški po 50. letu redno opravljajo pregled prostate, tisti z družinsko obremenjenostjo pa že po 40. letu. Pregled vključuje oceno velikosti in prožnosti prostate ter določitev vrednosti PSA (prostata specifični antigen) v krvi, ki lahko opozori na rakave spremembe. 

Urologi priporočajo, da moški po 50. letu redno opravljajo pregled prostate, tisti z družinsko obremenjenostjo pa že po 40. letu. Foto: Shutterstock

Zgodnje odkrivanje raka prostate

Rak prostate je eden najpogostejših rakov pri moških in v Sloveniji vsako leto zahteva več kot 450 življenj. Veliko teh primerov bi lahko odkrili prej, če bi moški redneje hodili na preventivne preglede. Obenem stroka opozarja, da zgodnja diagnoza odločilno vpliva na izid zdravljenja, saj je rak, odkrit v zgodnji fazi, v devetdesetih odstotkih primerov ozdravljiv.

Medicina seveda tudi ves čas napreduje in v začetku meseca je bil javnosti uradno predstavljen Stockholm3, sodobni presejalni test za zgod­nje odkrivanje agresivnega raka prostate. »PSA-test je sicer pomembno orodje, vendar ni dovolj specifičen. To lahko vodi v diagnostično negotovost, dodatne preiskave in tudi nepotrebne biopsije. Stockholm3 pomeni korak naprej, ker omogoča bolj celovito oceno tveganja za prisot­nost klinično pomembnega, agresivnega raka prostate. S tem lahko bolje prepoznamo moške, ki potrebujejo hitro nadaljnjo obravnavo, in hkrati zmanjšamo število tistih, ki bi bili po nepotrebnem izpostavljeni invazivnim postopkom. Za bolnika to pomeni bolj ciljno usmerjeno diagnostiko, za stroko pa pomemben napredek v smeri natančnejšega in bolj odgovornega odločanja,« je o sodobni diagnostiki in pomenu za moške, zdravstveno stroko in zdravstveni sistem med drugim povedal asist. Jošt Janša, dr. med., spec. urolog. 

PREBERITE ŠE -> Slovenski znanstvenici: Uspelo nam je ustvariti revolucionarno zdravilo za raka prostate 

Presejalni program Peter

Dobra novica je torej, da je rak prostate ob zgodnjem odkritju pogosto zelo uspešno ozdrav­ljiv. Veliko moških po diagnozi živi dolgo in kakovostno življenje. Največji problem ni vedno bolezen sama, ampak dejstvo, da mnogi čakajo predolgo. Rak prostate raste zelo počasi in številni bolniki v začetni fazi praviloma ne zaznajo nobenih znakov, da je kaj narobe. Stroka opozarja, da od nastanka bolezni do kliničnih znakov lahko mine v povpreč­ju devet do sedemnajst let, do pojava oddaljenih zasevkov pa še pet do sedem let. Prav zaradi tega je pomembno razlikovati med običajnimi starostnimi spremembami in simptomi, ki zahtevajo pregled pri zdravniku.

V prihodnjih letih bo imel zato pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka prostate v Sloveniji presejalni program Peter, ki bo na nadaljnjo diagnostiko usmerjal moške z večjim tveganjem, da zbolijo. Namenjen bo moškim med 50. in 69. letom. Strokovnjaki pričakujejo, da bo program omogočil zgodnejše zdravljenje, zmanjšal število napredovalih oblik raka in dolgoročno prispeval k manjšemu številu smrti zaradi raka prostate v Sloveniji, ki je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši rak pri moških, tako v Sloveniji kot drugod v razvitem svetu.

Zdrav življenjski slog, zdravila in sodobni minimalni invazivni posegi

Prostata je sicer majhna žleza, vendar »zna« opozoriti nase – vprašanje je le, ali ji moški prisluhnejo pravočasno. Prav tako bi morali vedeti, da nočno vstajanje, slabši curek urina in pogosto iskanje stranišča niso neizogiben del staranja. Danes namreč obstaja več možnosti zdravljenja kot kadar koli prej – od zdravil do sodobnih minimalno invazivnih posegov, ki lahko močno izboljšajo kakovost življenja, kadar so težave z uriniranjem posledica benignega povečanja prostate. Zdravljenje je prilagojeno stopnji težav in velikosti prostate. Pri blažjih oblikah pogosto svetujejo spremembe življenjskega sloga: manj pitja tekočine zvečer, omejitev alkohola in kave ter redno telesno dejavnost.