Mislite, da hodite pravilno? Ortoped razkriva napake, ki lahko pustijo resne posledice

Ko boste prebrali, kaj o pravilni hoji in predvsem o posledicah nepravilne hoje, pravi Andrej Lahajner, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, boste zagotovo opazovali, kakšen korak imajo ljudje okoli vas. Še bolje je, da se osredotočite nase. Imate pravilno držo, s katero sile razporedite enakomerno in ujamete dinamiko koraka? Še kako naravna se nam zdi hoja, bi bilo smiselno, da jo ozavestimo. Ortoped je spregovoril tudi o bosonogi obutvi, saj se znotraj strokovnih krogov o njej veliko pogovarjajo. Je res tako priporočljiva, kot jo marsikdo opeva? Lahajner pravi, da ima lahko resne posledice.

Če se postavimo med množico ljudi in jih opazujemo pri hoji, lahko hitro vidimo, da zelo veliko ljudi ne hodi pravilno - ali hodijo po petah, s stopali navzven, nekateri celo šepajo, drugi poskakujejo ... Zakaj pride do nepravilne hoje?

Vzrokov za nepravilno hojo je seveda več. Lahko so ortopedski, lahko pa tudi nevrološki. Prav slednji so kar pogosti. Lahko je vzrok bolečina – kjerkoli v telesu, sploh ne nujno v okončinah ali hrbtenici. Da nepravilno hodimo, je lahko tudi posledica stanj po poškodbah. Povsem možno pa je tudi navada, do katere pripelje določen dogodek ali težave iz preteklosti, ki se sicer popravijo, neki nepravilen vzorec hoje pa ostane.

Kot pravite, seveda lahko s prostim očesom ocenimo, ali nekdo hodi pravilno ali nepravilno, saj so biomehanske smernice postavljene. Vendar je pa res, da ima vsak človek svoj način hoje, lahko bi rekli, da gre za neke vrste prstni odtis oziroma osebni podpis. Stroka povsem objektivno oceni hojo in poišče vzroke, zakaj je nepravilna, če je.

In kakšen je pravilen korak?

Najprej dotik pete, potem celotnega stopala in odriv s prsti. In potem sledi druga noga. Pomembno je, da je to zaporedje čim bolj simetrično, glavne obremenitve so najprej na peti in nato predvsem na palčevi in mezinčevi stopalnici. Preko teh treh točk se prenaša večina sil.

Če začnemo obračati nogo navznoter, gremo bolj na palčevo stopalnico, kar ni dobro. Če hodimo bolj po peti, so sile na petah, kar spet ni ok, hoja po prstih prav tako ne. Razporejene sile so pomembne, prav tako dinamika korakov.

"Najprej dotik pete, potem celotnega stopala in odriv s prsti. In potem sledi druga noga. Pomembno je, da je to zaporedje čim bolj simetrično, glavne obremenitve so najprej na peti in nato predvsem na palčevi in mezinčevi stopalnici. Preko teh treh točk se prenaša večina sil," Andrej Lahajner, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, opiše pravilen korak. Foto: Artros

Čeprav pravite, da je hoja nekakšen osebni podpis, pa je lahko ta podpis, če je nepravilen, za telo škodljiv. Kakšne so lahko posledice?

Če odrasel človek hodi nepravilno, skorajda vedno vpliva na telo. Zagotovo na gležnje, stopala, kolena, kolke, hrbtenico. Lahko pride tudi do obrabnih sprememb, degenerativnih sprememb na sklepih. Predvsem se razvijejo preobremenitveni sindromi. Prav tako posledice čuti hrbtenica. Gre za sistem, ki je povsem povezan. Ni samo stopalo krivo, da je prišlo do določenih posledic, ampak se vse prenaša navzgor.

Konkretno – ko človek obrača stopalo navznoter, je bolj obremenjen notranji del kolena in če ta vzorec traja, pride do degenerativnih poškodb meniskusa, kasneje to občutimo na hrbtenici ...

Pri mlajših in tudi v adolescenci pa je lahko neki vzorec povsem normalen. Recimo, če manjši otroci hodijo navznoter, imajo noge na O, se pravi varus, ali pa na X, na valgus – je to povsem normalen vzorec hoje, ki se mora s časom popraviti. In po navadi tudi se, seveda pa je treba otroka spremljati. Vendar v tem obdobju ne moremo govoriti o nepravilni hoji, ki bi škodovala drugim organskim sistemom. Zagotovo je dobro otroka opozoriti.

Na kakšen način?

Ja, to je kar težko. Če ima vso težo na petah, ga spodbujamo, da razporedi še na prste. Opozorimo, da naj stopala ne zvrača na noter ali navzven. Včasih imajo vrstniki kakšen trend, ki ni ok in otroka na to opozorimo, saj lahko hitro postane navada. Spodbujamo konec koncev predvsem z zgledom.

Če ni uspeha in vidimo, da ne bomo dosegli sprememb, z otrokom opravimo pregled pri specialistu – predvsem fizioterapevti in kineziologi se s tem ukvarjajo poglobljeno.

PREBERITE ŠE -> Gita Bončina: Bolnik z bolečinami v hrbtenici potrebuje tudi čustveno podporo

Ali bi se tako kot je priporočeno zavestno prehranjevanje morali tudi bolj osredotočiti na to, kako hodimo?

Moje osebno mnenje je, da absolutno. Saj hoja zelo vpliva na telo in ima, sicer z zamikom, lahko veliko posledic. Že povsem običajna, vsakodnevna hoja, kaj šele ob športnih aktivnostih. Nepravilen tek ali aktivno pohodništvo – če so pri teh intenzivnih obremenitvah sile napačno razporejene, so posledice lahko zelo resne.

Predvsem je pomembno, da poznamo vzrok, zakaj je hoja takšna, kot je. Če ima diskus hernijo v hrbtenici, človeka seveda ne bomo prepričevali, da mora pravilno hoditi, če objektivno tega ne more. Treba je rešiti problem, pri diskus herniji ali s fizioterapijo, z vajami ali pa celo z operacijo. Vedeti moramo, kaj človeka sili v napačno hojo. Lahko gre za stanje po poškodbi in se bo pravilne hoje znova naučil. Lahko ga k nepravilni hoji sili razvoj hallux valgusa, torej deformacija palca. V vseh takšnih primerih bo problem rešila poprava deformacije.

Med vrstniki se lahko vzpostavi trend hoje, ki lahko hitro postane navada. Foto: Shutterstock

Sedaj ste našteli nekaj poškodb oziroma okvar, lahko pa nas k nepravilni hoji sili »zgolj« nepravilna drža v hrbtenici. Recimo, če medenico zvračamo navznoter, se sile usmerijo bolj na pete.

Ja, če se sami posvetite pravilni drži, lahko hitro vidite, katere mišice morate okrepiti. Ohlapne mišice ne morejo pravilno opravljati svoje funkcije in če delamo na tem, lahko preprečimo ali prekinemo napačen vzorec hoje.

Torej, če odrasel človek najde vzrok, zakaj hodi nepravilno, hojo še lahko popravi?

Dejansko lahko, čeprav se včasih zdi nemogoče. Starejšega odraslega, ki je nekega vzorca že vajen, lahko ponovno naučimo pravilne hoje.

Tudi po operaciji kolka, zamenjavi kolčnega ali kolenskega sklepa, se mora človek znova naučiti hoditi in hodi v rehabilitacijsko šolo hoje. Pri takih primerih je namreč zelo nevarno, da bo prevzel napačen vzorec hoje, saj je sprva v bolečinah in skuša kompenzirati. A ta operacija nikakor ne pomeni, da ne more ali celo da ne sme hoditi pravilno.

PREBERITE ŠE -> Bolečine hrbta: Tudi vas daje išias?

Če opazujemo ženske, ki nosijo čevlje s petami, te hodijo bistveno lepše kot tiste v supergah in natikačih. Kakšno je vaše mnenje o čevljih s peto, nas prisilijo v lepšo držo in hojo? So v resnici dobra izbira?

Pri hoji v visokih petah morajo ženske zelo paziti, kako bodo stopale. Precej bolj zavestno aktivirajo vse mišice: stopala, goleni, gležnja, pa tudi stegenske mišice. In zato je hoja veliko bolj nadzorovana. In ja, seveda lepša, če govorimo o estetiki. Predvsem ženske v petah zavestno hodijo, vsak korak je bolj premišljen. No, edino pri ženskah, ki so visokih pet zelo vajene, te hodijo povsem podzavestno.

Z vidika specialista ortopeda se mi ne zdi nič narobe, če vsake toliko hodite v visokih petah, tudi do nekaj ur na dan. Ampak osem, 10, 12 ur na dan iz biomehanskega vidika ni dobro. Ker so preobremenjeni sklepi, stopala, gležnji, tudi kolena. Dvig pete močno obremeni koleno, predvsem na medialni, se pravi notranji strani. To lahko sproži nastanek deformacije prstov, palca, se pravi hallux valgusa, kot tudi ostalih.

Vendar spet prideva do tega, da se zdi zavestno razmišljanje o hoji zelo smiselno.

Zagotovo. Sicer nisem raziskoval tega področja, ampak po moji logiki se mi zdi to zagotovo pravi način.

Kaj pa bosonoga obutev, ki je zadnja leta tako popularna?

O tem se kar veliko govori, tudi v naših strokovnih krogih. Bosonoga hoja - se pravi brez obutve, je bila smiselna v preteklosti, ker so ljudje bolj hodili po mehkejši, neravni podlagi – po zemlji, gozdu, travi, kamnih, pesku. Po podlagah, kjer so se morale mišice stopala zelo dobro aktivirati, da je bila hoja čim bolj mehka, takšna da se je dalo hoditi tudi na daljše razdalje.

V sodobnem času pa največ hodimo po ravnih podlagah – parketu, ploščicah, betonu, v urbanem okolju praktično ni mehkega terena in je ta bosonoga obutev prej škodljiva kot koristna. Res je ta obutev zelo popularna, sploh za otroke, a iz našega strokovnega vidika takšna uporaba v urbanem okolju ni koristna.

Zakaj ne, kakšne so lahko posledice?

Predvsem zato, ker mišice niso tako aktivne in se oslabijo. Vedeti moramo, da je pri hoji na ravni, trdi podlagi stopalo precej obremenjeno. S takšno obutvijo se lahko razvijejo bolečine v sprednjem delu stopala, pride do plantarnega fascitisa, kalkanalnih spin oziroma trnov v peti. To so res velike obremenitve, ki jim naša stopala niso prilagojena.

Lahko, da nekomu, sploh v začetni fazi, ustreza, se dobro počuti, a dolgoročno na ravnih podlagah takšna hoja ni dobra. Tudi v predelu stopala prihaja do degenerativnih sprememb, stopalni loki se počasi posedajo, dolžni in prečni stopalni loki enostavno ne zdržijo več takih obremenitev. Tudi če mi krepimo te vezi in mišice, potrebujemo podporo. To dobimo z ustrezno obutvijo, vložki za čevlje, debelejšim in mehkejšim podplatom, ki amortizira te korake in prenaša sile, kar je tudi zelo pomembno.

Res redko vidim, da bi kdo v bosonogi obutvi imel primeren vzorec hoje – torej bolj hojo po prstih, da amortizira korak. Gre za bistveno bolj zahtevno hojo, ki je ne osvojiš zlahka.

Nekaj ur dnevno najbrž ne škodi, a da bi bili ves čas v bosonogi obutvi, pa se mi ne zdi upravičeno ali varno.

Ti, ki imajo bosonogo obutev, pravijo, da je sprva morda res težko, a se kasneje navadiš.

Ja, že res. Telo se marsikaj navadi. To je tako kot, če bi imeli vsak dan neke ekstremne obremenitve. Telo bi se že navadilo, pa je to res zdrav način? Enostavno organizem tega ne prenese. Predvsem na dolgi rok ne. Pri bosonogi obutvi pride do stresnega dogajanja na nivoju stopala, gležnja.