Menoreksija: ko se motnje hranjenja pojavijo v srednjih letih

Čeprav motnje hranjenja – kot so anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje – običajno povezujemo z mladostnicami in mladostniki, ni redkost, da se te razvijejo ali ponovijo pri ženskah v srednjih letih, piše Huffington Post.

Ameriška raziskava iz leta 2019 navaja, da se pri 50 odstotkih posameznikih, ki so se soočali z motnjami hranjena, kasneje motnja spet pojavi. Predvsem je to značilno za obdobja, ko se telo sooča s spremembami (v najstništvu iz deklice v žensko in v času menopavze, ko hormonske spremembe naredijo svoje).

Zato ni redkost, da ženske v menopavzi ali perimenopavzi razvijejo motnje hranjenja, stanje pa je dobilo poimenovanje menoreksija – izpeljanka iz menopavze in anoreksije. Je pa ta starostna skupina v raziskavah in tudi zdravljenju slabo zastopana, kar je vzrok, da ni dovolj informacij za razumevanje problema.

Možni sprožilci

»Odrasli v srednjih letih izpolnjujejo enake diagnostične kriterije kot mlajši pacienti – spopadajo se s simptomi, kot so omejevanje hrane, prenajedanje ali izzivanje bruhanja,« je v podkastu All Bodies, All Foods povedala Samantha DeCaro, psihologinja in direktorica kliničnega izobraževanja v newyorškem Renfrew Centru, centru za zdravljenje motenj hranjenja.

Strokovnjakinja pravi, da lahko prehodna obdobja v življenju sprožijo ali poslabšajo nezadovoljstvo z videzom in motnje hranjenja.

»Menopavza, ločitev, odhod otrok od doma, kronične bolezni, telesne spremembe in izzivi staranja v družbi, ki ima do staranja odklonilen odnos,« našteva možne sprožilce in dodaja, da številni ljudje v srednjih letih, ki se spopadajo z motnjami hranjenja, svoje težave povežejo z dogodki pred več desetletji.

»Živimo v kulturi, ki poveličuje ne le vitkost, temveč tudi mladost, kar pomeni dvojni pritisk za ljudi v srednjih letih,« pravi DeCarova.

PREBERITE ŠE -> Ne marate svoje službe, a jo potrebujete? Tako jo boste lažje prenašali

Veliko motenj hranjenja ostaja neodkritih

Huffington Post še navaja Erin Parks, soustanoviteljico in vodjo kliničnih storitev pri Equip, virtualne platforme za zdravljenje motenj hranjenja za vse starosti, ki pravi, da 25 odstotkov odraslih pacientov sodi v starostno skupino med 40 in 65 let.

Na začetku letošnjega leta je njeno podjetje izvedlo anketo med več kot tisoč odraslimi, starimi 40 let ali več, da bi bolje razumeli to demografsko skupino. Parksova je ugotovila, da je 35 odstotkov žensk razvilo motnje hranjenja prvič v življenju prav v srednjih letih – torej je šlo za popolnoma nov pojav.

»Mislim, da veliko motenj hranjenja v srednjih letih ostane neodkritih, ker niso videti tako, kot si običajno predstavljamo motnjo hranjenja,« je povedala za omenjeni medij.

»Ker je kultura diet – sistem prepričanj, ki vitkost enači z zdravjem – tako močno zakoreninjena, se takšna vedenja pogosto prikazujejo kot zdrav življenjski slog: preskakovanje obrokov, pretirano vadbo ali stroge diete, vključno s trendom prekinitvenega posta, zaradi česar jih je lahko spregledati.«

Ker je kultura diet – sistem prepričanj, ki vitkost enači z zdravjem – tako močno zakoreninjena, se takšna vedenja pogosto prikazujejo kot ‘zdrav življenjski slog. Foto: Shutterstock

Z njo se srečajo tudi moški

Čeprav je pojav bolj pogost pri ženskah, tudi moški niso imuni, pravi Parksova. »Devetintrideset odstotkov moških se počuti slabše glede svojega telesa, ko se starajo, vendar se simptomi motenj hranjenja pri moških v srednjih letih še pogosteje spregledajo ali pripišejo drugim vzrokom.«

Hormonske spremembe, ki se pojavijo med menopavzo in andropavzo, igrajo veliko vlogo pri sprožanju motenj hranjenja v poznejšem življenju, dodaja Parks. Pri ženskah ravni estrogena padejo za približno 60 odstotkov, medtem ko se proizvodnja progesterona skoraj popolnoma ustavi.

»To ustvari popoln vihar – pridobivanje teže, nihanje razpoloženja in občutek izgube nadzora nad lastnim telesom,« pojasnjuje Parksova in dodaja, da se pri moških začne testosteron zniževati za približno en odstotek letno že po 25. letu, v srednjih letih je to zniževanje hitrejše. Manj testosterona pa povzroča povečanje trebušne maščobe, izgubo mišične mase in manj energije.

PREBERITE ŠE -> Preprost pregled urina, ki lahko bistveno izboljša vaše počutje

Kot piše omenjeni portal, včasih motnje hranjenja v srednjih letih sprožijo nepremišljene pripombe zdravnikov, ki se preveč osredotočajo na izgubo teže kot rešitev za druge zdravstvene težave, kot so povišan holesterol, krvni tlak ali sladkor v krvi.

Če sumite, da se vam razvija motnja hranjenja v srednjih letih

Motnje hranjenja niso le vprašanje hrane ali teže, pravi DeCaro in dodaja, da gre tudi za čustvene motnje, zato zdravljenje presega le prehrano. »Resnično okrevanje ljudi vodi nazaj k sebi, da ponovno odkrijejo svoje najgloblje želje, potrebe in vrednote,« pravi.

1. Sprejmite, da je normalno, da se telo spreminja

Če ste pretirano osredotočeni na telesne spremembe, poskusite misliti na vse, kar vam je telo omogočilo doživeti, namesto da se primerjate s svojo mlajšo različico ali z drugimi. Popolnoma normalno je, da se telo s časom spreminja – še posebej ob hormonskih prehodih.

Nezdravo pa je, če postane človek obseden s svojim videzom ali s tem, kaj sme oziroma ne sme jesti. To porabi preveč energije in vas oddalji od življenja.

2. Poiščite strokovno pomoč

Motnje hranjenja so resne in lahko smrtonosne bolezni, ki pogosto zahtevajo specializirano obravnavo, pravi DeCaro. Če imate težave, poiščite strokovno pomoč, da vam predlaga ustrezno raven oskrbe – tako zdravstveno kot čustveno.

Pomaga lahko terapevt ali dietetik, ki dela brez osredotočenosti na težo.

3. Ne spopadajte se sami

Motnje hranjenja uspevajo v izolaciji, vendar je povezanost z drugimi ključna za okrevanje, pravi DeCaro.

»Pridružite se virtualni ali osebni podporni skupini, poslušajte zgodbe o okrevanju v podkastih ali berite avtobiografije ljudi, ki so se spopadali z motnjami hranjenja v srednjih letih – spomnilo vas bo, da niste sami.«

4. Ne nasedajte sporočilom na družbenih omrežjih

Objave, ki promovirajo diete in vitkost kot sinonim za zdravje, so pogosto zavajajoča in škodljiva, zato jih je treba prepoznati kot del problema, ne rešitve.