Kronična ledvična bolezen: zakaj jo odkrijemo prepozno?

Kronična ledvična bolezen (KLB) je resen zdravstveni izziv, saj prizadene vsakega desetega odraslega v t. i. razvitem svetu. Pogosta je, ker je povezana z nezdravim načinom življenja, ki vodi v nastanek debelosti, sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije in srčno-žilnih bolezni – to pa so najpogostejši vzroki za okvaro ledvic. Zaradi povezanosti delovanja ledvic in srčno-žilnega sistema okvara ledvic znatno poveča tveganje za srčno-žilne zaplete. Ali se tega dovolj zavedamo, je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti večkrat, ne le vsak drugi četrtek v marcu, ko zaznamujemo svetovni dan ledvic.

Stroka opozarja, ob svetovnem dnevu toliko glasneje, na tesno povezavo ledvic in srca, zaradi česar bolezen enega od organov skoraj brez izjeme prizadene tudi drugi organski sistem. To sporočilo so ob lanskem svetovnem dnevu ledvic poudarili v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu. Javnost skupaj spodbujajo k skrbi za zdravje ledvic in srca, zgodnjemu odkrivanju kronične ledvične bolezni (KLB) in s tem preprečevanju številnih zapletov, ki jih povzročajo ledvične bolezni, denimo srčno-žilne bolezni, napredovanje bolezni v odpoved ledvic, pri kateri je preživetje odvisno od nadomestnih terapij, kot sta dializa ali presaditev, in tudi prezgodnjo smrt.

Okvara ledvic v začetku ne boli

Okvara oziroma oslabljeno delovanje ledvic praviloma ne boli in v zgodnjih fazah povzroča zelo malo simptomov in težav, zato se neredko zgodi, da je ne prepoznamo. Domneva se, da za KLB zboli vsak deseti prebivalec, v Sloveniji jo ima približno 180.000 ljudi. Po predvidevanjih bo do leta 2040 postala peti najpogostejši vzrok izgubljenih let življenja, kar poudarja nujnost globalne strategije proti ledvičnim boleznim.

PREBERITE ŠE -> Slovenka z vitiligom: Večino časa mislim, da sem v redu, a potem me nova lisa zelo razžalosti

Na 78. zasedanju svetovne zdravstvene skupščine je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sprejela prvo resolucijo, namenjeno boleznim ledvic. Zgodovinska prelomnica dviguje zdravje ledvic na raven globalne prioritete javnega zdravja, poziva k ukrepanju na področju preprečevanja, ozaveščanja, zgodnjega odkrivanja, dostopa do pravočasnega zdravljenja in zmanjševanja okoljskih tveganj.

Zakaj je pomembno, da ledvično bolezen prepoznamo pravočasno?

Prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je pojasnil, da ločimo akutno in kronično ledvično bolezen. »Akutna nastane hitro – lahko že v nekaj urah in jo sproži večinoma neki nenaden dogodek, denimo hujša bolezen, kot je sepsa, šok, težka operacija, velika krvavitev. Kronična ledvična bolezen pomeni postopno napredujoče in nepovratno slabšanje ledvičnega delovanja, ki ga lahko povzročajo različne ledvične bolezni, kot so ledvični kamni oziroma zapora odtekanja seča iz ledvice, vnetja in tudi druge bolezni, denimo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, ateroskleroza, debelost in ne nazadnje nekatera zdravila. Dejstvo je tudi, da je kronična ledvična bolezen tesno povezana z nezdravim življenjskim slogom.«

PREBERITE ŠE -> Bolezen ledvic brez jasnih znakov: zakaj je zgodnje odkrivanje nujno

Eden od znakov, ob katerem moramo pomisliti nanjo, so bel­jakovine v seču, ki povzročajo penjenje, zato moramo biti pozorni na penjenje seča, je povedal Matija Cevc. In dodal: »Na ledvično bolezen, ki je napredovala, moramo pomisliti tudi, ko bolnik pove, da je bolj utrujen in brez energije, ima slabši apetit. Neredko bolniki tožijo o nespečnosti in srbenju kože, zjutraj imajo otekle oči in proti večeru goleni. Ponoči pogosto hodijo na vodo.«

Odkrivanje ledvične bolezni je preprosto

»Pomembno je, da čim prej odkrijemo bolnike z ledvičnim obolenjem, saj s pravočasnim zdravljenjem zelo upočasnimo napredovanje kronične ledvične bolezni,« je ob lanskem svetovnem dnevu ledvic poudarila Andreja Marn Pernat, specialistka nefrologije in interne medicine ter predsednica Slovenskega nefrološkega društva. »Z ohranjanjem ledvičnega delovanja lahko preprečimo marsikatero prezgodnjo smrt zaradi srčno-žilnega zapleta, saj veliko bolnikov umre v času napredovale kronične ledvične bolezni, še preden dočakajo dializo ali presaditev ledvice.«

Kot že zapisano, KLB dolgo poteka tiho in brez simptomov, številni ne vedo, da so ledvični bolniki, »zato jih moramo iskati aktivno s presejalnimi programi za kronične bolezni, ki se v Sloveniji večinoma izvajajo v sklopu družinskih ambulant, v tako imenovanih referenčnih ambulantah. Odkrivanje prisotnosti kronične ledvične bolezni je preprosto, z laboratorijskim pregledom krvi in seča. V krvi določimo koncentracijo kreatinina in izračunamo hitrost glomerulne filtracije, v urinu preverimo prisotnost beljakovin in eritrocitov.«

Tveganje za ledvične bolezni je povečano pri bolnikih nad 40 let, ki imajo vsaj en dejavnik tveganja za kronično ledvično bolezen, kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, preboleli srčni infarkt ali možganska kap, srčno popuščanje in druge srčno-žilne bolezni, tistih, ki jim težave pogosto povzročajo sečni kamni, so debeli in morda celo kadilci oziroma imajo družinsko anamnezo bolezni ledvic. Po besedah Andreje Marn Pernat naj bi opravili preiskavo krvi in urina enkrat na leto. Opozorila je tudi, da je danes na voljo več zdravil, s katerimi lahko bolezen uspešno zdravimo in zaviramo njeno napredovanje, zato je pomembno, da jo čim prej odkrijemo, saj je zgodnje zdravljenje veliko uspešnejše od poznega.