Kognitivni upad ni neizogiben: Kako lahko zaščitimo svoje možgane

V ohranjanju zdravega telesa in karseda lepega staranja marsikoga skrbi kognitivni upad, saj imamo nanj manj vpliva kot recimo na mišice in kožo. Hkrati pa je um bistvo naše identitete - naše razmišljanje, spomin, sposobnost komunikacije imajo za vsakega od nas izjemno vrednost. Zato nas spremembe v miselnih sposobnostih lahko zelo prestrašijo, a dejstvo je, da se v poznejših obdobjih življenja dogajajo.

O kognitivnem upadu govorimo, ko postopoma izgubljamo miselne sposobnosti kot so učenje, pomnjenje, ohranjanje pozornosti in sklepanje. Kot piše Healthline se pri nekaterih manjša stopnja kognitivnega upada pojavi naravno s staranjem, izrazitejše spremembe pa so lahko znak kognitivne motnje. Poškodbe, bolezni in zdravstvene navade lahko vplivajo na to, kako intenzivno in kako hitro se kognitivne sposobnosti sčasoma spremenijo.

Poznamo štiri stopnje kognitivnega upada med staranjem – od brez kognitivnih motenj, subjektivnega upada (človek opazi spremembe, a te ne vplivajo na vsakdan), blaga kognitivna motnja (človek doživlja upad sposobnosti sklepanja, pomnjenja, uporabe jezika, sprejemanja odločitev in natančnega zaznavanja sveta okoli sebe), do demence, ki prinaša težave pri vsakodnevnih opravilih, kot so vožnja, plačevanje računov, skrb za bivalni prostor ter skrb za lastno telo in zdravje. Vedeti moramo, da nikakor ni nujno, da se bo iz blagih stopenj kognitivnega upada kasneje razvila demenca.

Vsaka pozabljivost še ni znak za skrb

Kognitivni upad se od posameznika do posameznika razlikuje in nikakor običajna pozabljivost ni isto kot kognitivni upad. Nikar ne sklepajmo, da je že vsakodnevna pozabljivost nujno znak kognitivnega upada, saj lahko takšna skrb negativno vpliva na vaše počutje.

Znaki, ko je obisk zdravnika smiseln so, ko se izgubimo na mestih, ki so nam sicer znana, da nam komunikacija povzroča frustracijo, da nam razpoloženje zelo niha in občutimo agresijo ter tesnobo, ponavljamo ista vprašanja, težko prepoznamo prijatelje in družinske člane. Zdravniki imajo možnost opraviti več različnih testov, od presejalnih, nevroloških, krvnih preiskav do slikanja možganov.

PREBERITE ŠE -> Srednja leta so ključna za zdravje možganov (in kako lahko sami upočasnimo staranje)

Razlogov za starostne spremembe v razmišljanju in spominu je veliko. Včasih so vzrok druga zdravstvena stanja, kot so, visok krvni tlak, bolezni ožilja (vaskularne bolezni), depresija, pomanjkanje spanja, sladkorna bolezen.

Včasih pa je osnovni vzrok nevrološka bolezen, kot sta Alzheimerjeva bolezen ali frontotemporalna demenca. Pomembno vlogo igrajo tudi vaši geni in družinska zgodovina. Geni so lahko odgovorni za 60 do 70 odstotkov različnih načinov kognitivnega upada zaradi staranja.

"Kaj sem že želela pogledati na telefonu," stavek, ki je marsikomu znan. A vsakodnevna pozabljivost še ni razlog za skrb. Foto: Shutterstock

Na pojavnost vplivajo tudi spol, izobrazba in socialni položaj

Za oceno kdaj se bo kognitivni upad začel, ni enoznačnega odgovora. Rezultati obsežne študije (skoraj 30.000 udeležencev) iz leta 2020, ki jo navaja Healthline, je pokazala, da so ženske prve kognitivne motnje v povprečju doživele okoli 73. leta, demenca pa se je razvila okoli 83. leta. Moški so kognitivni upad v povprečju doživeli okoli 70. leta, demenco pa pri 79 letih.

Študija je pokazala tudi, da na starost pojava vplivata stopnja izobrazbe in rasa (v ZDA imajo manjšine zaradi slabšega dostopa do zdravstva in življenjskega stresa zgodnejši pojav). Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe običajno doživijo kognitivni upad kasneje, saj ostajajo mentalno in družbeno aktivni ter imajo boljši dostop do oskrbe.

PREBERITE ŠE -> Je kriza srednjih let resnična ali zgolj mit?

Poleg genetike lahko hitrejši ali opaznejši upad povzročijo sladkorna bolezen, visok krvni tlak, možganska kap, kajenje, visok holesterol, izguba sluha. Torej, na marsikateri dejavnik lahko človek vpliva sam in pripomore k temu, da ublaži ali prepreči kognitivni upad.

Nekatere od teh dejavnikov lahko nadzorujete, zato je priporočljivo sodelovanje z zdravnikom za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Znanstveno podprti preventivni koraki za ohranjanje zdravja možganov so:

• hranljiva prehrana z veliko zelene listnate zelenjave. Študije kažejo, da mediteranska prehrana upočasnjuje kognitivni upad,
• fizična aktivnost,
• druženje,
• branje, učenje, hobiji – vse kar spodbuja delovanje možganov,
• zaščita pred poškodbami glave,
• omejitev alkohola in tobačnih izdelkov.

Depresija in kognitivni upad gresta pogosto z roko v roki

Med zgodnjimi znaki, ki lahko nakazujejo kognitivni upad so depresija, kronični stres, anksioznost in nevroticizem (gre za osebnostna lastnost, za katero so značilni žalost, tesnoba, razdražljivost nihanje razpoloženja in čustvena nestabilnost).

Pri povezavi depresije in kognitivnega upada gre za dvosmerni problem. Študije kažejo, da depresija pri starejših odraslih pogosto nastopi pred kognitivnim upadom. Hkrati pa ljudje s kognitivnim upadom pogosteje doživljajo depresijo. Zato lahko zdravljenje depresije pomaga pri preventivi pred demenco.

Močno na kognitivni upad vpliva tudi izguba sluha, ki je pogosta pri staranju. Sicer povezava še ni povsem znanstveno pojasnjena, a lahko izhaja iz sprememb v strukturi možganov, zmanjšanja socialnih stikov ali večjega kognitivnega napora, ki ga potrebujemo za razumevanje govora. Gre za dejavnik, na katerega lahko vplivamo, saj lahko zdravljenje sluha (npr. s slušnim aparatom) pomaga upočasniti kognitivni upad.

Skrb za človeka, ki doživlja kognitivni upad, je lahko izjemno stresen in naporen, a kot piše Healthline, povezava prinese globok občutek navezanosti. Soočamo se s številnimi čustvi, ljudje s kognitivnim upadom občutijo predvsem jezo, frustracijo in se izolirajo, pomembno pa je, da ostanejo telesno zdravi, ohranijo zdravo prehranjevanje in imajo socialno podporo. Vsi ti dejavniki lahko naredijo bistveno razliko pri zdravem staranju.