Kako ravnati, ko nas že seznam vseh opravkov spravlja v stres in utrujenost
Če je vaš vsakdan sestavljen iz mnogih opravkov, potem se zelo verjetno poslužujete t. i. to-do liste, torej imate zabeleženo, kaj vse morate postoriti.
Nekatere taki seznami pomirjajo, saj so nekakšno zagotovilo, da česa ne pozabimo, niso pa redki tisti, ki jih taki seznami spravljajo v stres. Gre za anticipajoči stres, torej reakcija, ki nastane že zgolj ob predvidevanju prihodnosti. In posledično tudi vnaprejšnje utrujenosti, ko nas že sama misel na to, kaj vse moramo postoriti, utrudi.
Kot za Psychology Today piše terapevtka Anna Katharina Schaffner, ki se pri svojem delu osredotoča na izgorelost in je tudi avtorica knjige Exhausted: An A-Z for the Weary (Izčrpani: Od A do Z za utrujene, op. a.), je njenim pacientom, ki se soočajo z izgorelostjo, skupno to, da se praktično nikoli ne morejo povsem sprostiti in uživati v času, ko ne delajo.
»Poskušajo, a tudi, ko ne delajo nič, ti trenutki niso sproščujoči. Zakaj? Ker nenehno razmišljajo o njihovem seznamu opravkov. Ko se poskusijo sprostiti, se njihove misli osredotočajo na vse še neopravljene naloge, za katere vedo, da jih na neki točki bodo morali postoriti,« piše Schaffnerjeva.
Takšno razmišljanje je seveda problematično. In to iz več razlogov. Prvi je zagotovo ta, da v takšnem stanju ne moremo biti prisotni. Za prisotnost pa vemo, da je ključna za našo uspešnost pri samem delu kot tudi v odnosih. S premlevanjem o prihodnosti in razmišljanjem o neprijetnih nalogah znižujemo svoje zmožnosti za to, da smo 'tukaj in zdaj', hkrati pa si ne dopustimo odpočiti se od nalog, ki smo jih že opravili.
PREBERITE ŠE -> Dr. Lilijana Šprah: Na vodstvenih položajih so pogosto ljudje brez empatije
Drugi razlog, da je nenehno razmišljanje vnaprej škodljivo, je, da s tem ignoriramo, kaj vse smo že opravili in se osredotočamo le na morebiten neuspeh in možno zamujanje z vsemi opravili. Osredotočanje na stvari, ki jih še nismo naredili, ustvari izkrivljeno podobo naše učinkovitosti.
»Tudi, če smo cel dan veliko delali, se počutimo kot lenuhi, nekoristneži ali nesposobneži,« izkušnje iz ambulante povzema Anna Katharina Schaffner.
Kot pravi, nenehno posluša zgodbe ljudi, ki imajo zelo stresne službe, vzgajajo majhne otroke, skrbijo za ostarele starše in morda celo prenavljajo svoj dom. V celem dnevu nimajo niti minute časa zase, a so ob koncu dneva kljub vsemu razočarani nad tem, da jim ni uspelo postoriti vsega. »Sebe zelo obtožujejo za vse, kar jim ni uspelo in ne čutijo nobenega zadovoljstva ob tem, kaj vse so že postorili,« piše avtorica.
Priznajte si lastno vrednost
Najboljši protinapad takšnemu razmišljanju je seznam vsega, kar smo že naredili. Anna Katharina Schaffner predlaga, da si ob koncu dneva zapišemo, kaj vse nam je že uspelo doseči in opazujmo svoje občutke. Nagrajujte svoje zmage in dosežke ter si tako priznajte lastno vrednost.
Dodaten razlog, da je nenehna skrb o tem, kaj nas vse še čaka, nevarna, je v tem, da povzroča anticipajoči stres, ki pa povzroči fizične in psihične simptome, ki so povsem enaki kot ob dejanskem stresu. Zgolj razmišljanje o stresnih opravkih, ki nas čakajo, vzbudi v telesu enak odziv kot ob samem opravljanju te naloge. To pa pomeni, da pogosto lahko že kognitivno aktiviramo stres, tako čustven kot fizičen.
Avtorici in psihologinji Anne Casper in Sabine Sonnentag sta v svoji raziskavi iz leta 2020 ugotovili, da večerne skrbi o prihodnjem dnevu močno vplivajo na spanec in se zaradi njih naslednji dan zbudimo utrujeni. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da so skrbi razlog za anticipajočo utrujenost. Ta izčrpava ter zmanjšuje našo energijo in motivacijo, še preden se dela sploh lotimo.
PREBERITE ŠE -> Dr. Sara Tement: T. i. »sendvič« generacija je še posebej na udaru, prostega časa praktično ne poznajo
Pretirano premlevanje nam zbije vso motivacijo
Casper in Sonnentag vnaprejšnjo skrb opredeljujeta kot »v prihodnost usmerjen ponavljajoč se miselni proces, ki ga spremlja negativni afekt in vključuje ponavljajoče se misli o možnih grožnjah, tveganjih in negotovostjo, povezano s prihodnjimi dogodki.«
Kar bi lahko razumeli, da gre v veliki meri za nesmiselno in energetsko zelo izčrpavajočo dejavnost. Ponavljajoče se misli, ki se nenehno vrtijo okoli istega problema, niso rešitev, celo več, ta problem bo ob takem mišljenju postajal vedno večji in večji. Ko nas skrbi, ne rešimo ničesar, zgolj premlevamo katastrofo, si predstavljamo neobvladljiv napor in slab rezultat.
Veliko bolj produktiven in tudi do našega zdravja prijazen spoprijem z opravili je načrtovanje. Aktivna vizualizacija konkretnih korakov, ki jih bomo naredili v bližnji prihodnosti za to, da bomo končali naloge, je način, s katerim bo stres ob opravkih bistveno bolj obvladljiv. Če načrtujemo in zasnujemo prihodnja dejanja, bomo polni energije in motivirani, da se opravkov lotimo s povsem drugo energijo, kot če bi nas le skrbelo.
Mislim sporočimo, da ne bodo zmagale
Za nekoga, ki ga dolgi seznami opravil nenehno spravljajo v stres, se bo nasvet o planiranju zelo verjetno zdel banalen. Vendar pa Anna Katharina Schaffner svetuje, da ko se ujamemo v skrbeh, skušajmo to premlevanje ozavestiti in tudi ozavestiti, da nam to ne bo pri ničemer pomagalo.
»Lahko ozavestimo, da občutimo skrbi, stres in anksioznost v tem trenutku. Lahko sprejmemo, da hočejo naše misli prevladati razum, a lahko si rečemo, da so izbrale napačno pot,« piše Schaffnerjeva.
Ko skrbi nikakor ne moremo preusmeriti, nam lahko pomaga meditacija ali pa intenzivna vadba, ki od nas zahteva popolno fizično in mentalno prisotnost. Dober način je tudi pogovor, pri katerem se lahko osredotočimo na sogovornika.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
