Kako zdravo je dremanje čez dan? Ugotovitve strokovnjakov vas bodo presenetile
Ste vedeli, da ljudje kar tretjino svojega življenja prespimo? Morda se v kapitalistično naravnani družbi to zdi potrata, a spanec je nujen za naše zdravje, še več, brez njega sploh ne bi preživeli, meni ameriška strokovnjakinja razvojne psihologije in profesorica dr. Vanessa LoBue. Študije na podganah in muhah so pokazale, da lahko odtegnitev spanja na eni točki dejansko povzroči smrt.
Že res, da si s podganami in muhami nismo najbližje v sorodu, a tudi za človeka drži, da podaljšano pomanjkanje spanca vodi v dolgoročne posledice na zdravje. Poleg tega se nam, ko ne spimo dovolj, to pozna na miselnih procesih, piše dr. LoBuejeva za Psychology Today. Če ne dobimo dovolj spanja, se nam zmanjša koncentracija in se ne moremo več osredotočati na naloge, ki jih imamo pred seboj, niha pa nam tudi razpoloženje, tako da ni naključje, zakaj so neprespani ljudje pogosto slabe volje.
Dremež stimulira razvoj možganov pri otrocih
Naj nam bo to všeč ali ne, naši možgani preprosto potrebujejo počitek, da se regenerirajo, poleg tega pa jim spanec, naj bo to ponoči ali podnevi, omogoči, da utrdijo spomine in znanja, ki smo jih ustvarili čez dan, pravi ameriška psihologinja, in poudarja, da je to še posebej očitno pri otrocih v prvih letih življenja, kar je potrdilo tudi več znanstvenih študij.
Ko so preučevali spalne navade in možgansko aktivnost novorojenčkov, ki v povprečju prespijo kar večino dneva (do 20 ur na dan), so raziskovalci ugotovili, da spanec dojenčku stimulira še nerazviti vidno zaznavni sistem možganov.
Do tega dognanja so prišli tako, da so eni skupini novorojenčkov v budnem stanju pokazali sliko dolgočasnega sivega kvadrata, drugi skupini dojenčkov pa sliko kvadrata s črno-belim vzorcem (to otrok, star nekaj tednov, najbolj zazna z očmi).
Nato so počakali, da sta obe skupini dojenčkov zaspali in jim začeli meriti možgansko aktivnost, ki je razkrila, da so tisti novorojenčki, ki so videli vzorčasti kvadrat, izkusili krajšo fazo REM spanca (to je faza, ko so možgani najbolj aktivni), kot pa dojenčki, ki so jim pokazali dolgočasen sivi kvadrat. Slednji so v REM fazi spanja preživeli daljši čas, iz česar so raziskovalci zaključili, da REM faza dojenčkom nadomesti pomanjkanje stimulacije v budnem stanju, kar pomeni, da dojenčki spanje dejansko potrebujejo za razvoj določenih možganskih funkcij, kot je zaznava okolice, razlaga ameriška psihologinja.
A to še ni vse, druge študije na dojenčkih in malčkih so pokazale, da REM spanec igra vlogo tudi pri shranjevanju spominov in učenju novih stvari. Raziskovalci so namreč opazili, da so se predšolski otroci po dremežu bolje spomnili stvari, ki so se jih naučili pred spanjem, kot pa tisti otroci, ki niso legli k počitku.
PREBERITE ŠE -> Dr. Sebastjan Kristovič: Zato so otroci danes iztrošeni in izmozgani že pred 14. letom
Opoldanski počitek, ki ga otroci prakticirajo nekje do četrtega leta starosti, je izredno pomemben še za neki drugi del možganov, piše dr. LoBue. In sicer so raziskovalci prepričani, da je potreba po dremežu povezana z razvojem hipokampusa – drobne strukture v možganih, ki igra pomembno vlogo pri učenju in utrjevanju spomina.
Ko se rodimo, ljudje nimamo polno razvitega hipokampusa, pravi psihologinja in pove, da se ta del možganov spreminja vse do predšolskega obdobja, kar razloži, zakaj se tako težko ali pa sploh ne spomnimo stvari, ki smo jih doživeli v prvih mesecih oziroma celo letih življenja.
Nerazviti hipokampus preprosto ni zmožen sam shraniti vseh izkušenj in spominov, ki jih je otrok doživel čez dan, in tu mu na pomoč priskoči dremuckanje, ki možganom omogoči, da v času počitka utrdijo novo naučeno znanje. To teorijo so potrdile tudi nekatere študije, ki so pokazale, da si otroci, ki pogosto pozabljajo stvari, želijo več dremanja, medtem ko tisti, ki nimajo takšnih težav s pomnjenjem, dremajo manj.
Dremež koristi tudi odraslim
A dremež ni dober samo za predšolske otroke, tudi v obdobju pubertete in v odrasli dobi nam lahko koristi, pravi dr. LoBue. Raziskave na mlajših, srednjih in starejših odraslih so pokazale, da dremanje čez dan preganja občutke zaspanosti (logično), a kar je še pomembneje, dremež izboljša našo sposobnost pomnjenja pa tudi opravilnost, saj so po njem ljudje bolj zbrani, hitrejši in natančnejši ter predvsem boljše volje.
Kdor torej trdi, da so ljudje, ki radi zadremajo, leni, ne pozna in razume učinkov, ki jih dober počitek ima na naš organizem. Pomesti pa bi morali tudi s prepričanji, da dnevni dremež škoduje spalnemu ritmu in povzroča nespečnost ponoči, meni ameriška psihologinja, in navaja, da je že nekaj študij doslej pokazalo, da to ne drži.
Ne samo, da je veliko odvisno od tega, kdaj in kako dolgo dremamo, tudi ljudje in naše potrebe se med seboj razlikujejo, zato bo nekomu dremanje sredi dneva absolutno vlilo moči, da pred nočnim spanjem postori še vse tisto, kar mu utrujenemu drugače ne bi uspelo.
Glede na izsledke študij, ki so pokazale, da so bolj učinkoviti krajši kot pa daljši dremeži in da so za spanje ponoči najbolj moteči poznopopoldanski dremeži, pa dr. LoBue svetuje, da si počitek privoščimo med 13. in 15. uro in da spanje takrat omejimo na 20 ali 30 minut.
Poskusite in boste videli, kako vam dene. Morda lahko z dremežem nadomestite prekomerno uživanje kave in drugih škodljivih energijskih napitkov, morda pa boste celo ugotovili, da ste po dremuckanju bolj vedoželjni in manj pozabljivi.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
