Kaj od zelenjave, ki v tem obdobju uspeva na domačem vrtu, si največkrat privoščite na krožniku?

Imeti svoj vrt je blagoslov. Vanj posadiš svojo energijo, ko koplješ, polagaš v zemljo sadike in semena … In čez mesec se vrt bohoti v vsej pestrosti. To je dober občutek, ker točno vidiš delo svojih rok. Solata je pri meni na dnevnem jedilniku – pogosto za kosilo in tudi za večerjo. Včeraj sem odtrgala prve kumare, imeli jih bomo za kosilo. Tudi sicer jih imam rada, dajem jih v smuti – vsebujejo namreč ogromno kalija, ki pomaga odvajati vodo iz telesa, čisti kri, deluje proti celulitu itd. Posajeno imam blitvo; samo skuham jo v slani vodi in pojem poleg mesa in solate. Odlična je. Komaj čakam, da bom lahko začela obirati stročji fižol; vsak čas bo dovolj velik. Kar ga ostaja, ga samo blanširam in shranim v skrinjo. Izvrsten je v zelenjavnih juhah in kot priloga pri kosilu. Večkrat ga pripravim v solati. Tudi bučke bodo zdaj zdaj zrele. V skrinji imam še nekaj gob od lani. Bučke in gobe pa poleg ajdova kaša – to je slastno kosilo, pripravljeno v nekaj minutah. Posajeno imam svojo čebulo, česen in por. Čebulnice vsebujejo ogromno silicija in selena pa tudi bakra in cinka. To so ključni minerali za razstrupljanje telesa. Tudi redkvice in nadzemna kolerabica so že dovolj velike. Uživam sveže, za popoldansko malico z malo sira. Grenčine v tej zelenjavi vsebujejo žveplo. In naj vam prišepnem: za vse, ki imate kakršne koli težave s hormoni, so grenčine ključne, da se telo prečisti.

Ko gre za zdravo prehranjevanje, je treba o njem razmišljati, ko gremo nakupovat ali, če imamo srečo, ko začnemo zasajati vrt, kajne?

Kar imamo na vrtu in v hladilniku, to jemo. Dobro je vedeti, da telo potrebuje štirikrat več zelenjave kot sadja. To pomeni, da zelenjavo vključimo na jedilnik že pri zajtrku, pri kosilu naj bi uživali kuhano in svežo, pri popoldanski malici je spet pojemo nekaj in pri večerji prav tako. Poleg nje vedno uživajmo beljakovine. Kdor je samo solatke, bo »shiral« – upadejo lica, povesijo se prsi in zadnjica. Beljakovine poleg zelenjave nujno potrebujemo, da se ne sproži jojo učinek in telo ne začne shranjevati odvečne maščobe. Velja, da se zelenjava, ki vsebuje veliko škroba, zelo hitro spremeni v krvni sladkor. Denimo, jedilne buče imajo zelo visok glikemični indeks (75). Če jih pripravimo v omaki, se jim dodatno zviša vrednost ogljikovih hidratov (85). V olupku kuhan krompir ima glikemični indeks 65, če ga pečemo, se mu močno poviša (95), zato se v telesu sprošča želja po sladkem. Nasvet: zelenjavo, ki vsebuje veliko škroba, skuhajmo in popolnoma ohladimo. Tak primer je hladna krompirjeva solata. Škrob iz krompirja postane delno neprebavljiv in v telesu ne bo povzročil padca energije in navala volčje lakote. Enako velja za testenine – če jih skuhamo, ohladimo in ponovno pogrejemo, postane škrob delno neprebavljiv in zato ne povzroča dviga sladkorja v krvi in občutka lakote. Hladne solate iz testenin z zelenjavo so prav zato odlična priloga k mesu v vročih poletnih dneh.

Beljakovine poleg zelenjave nujno potrebujemo, da se ne sproži jojo učinek in telo ne začne shranjevati odvečne maščobe. 

Dobra izbira je zelenjava, ki ne vsebuje veliko škroba.

Da. Takšne so denimo bučke in gobe. Bučke imajo glikemični indeks 15; tudi omaka iz njih ni problematična, glikemični indeks se malo zviša, mogoče na 20. Če pripravimo kumare v krompirjevi solati, znižamo vrednost sladkorja krompirju, skupni glikemični indeks je 40. Predlog: poleg solate iz kumar in krompirja pojejmo kaj od beljakovin, denimo piščančji zrezek, nekaj mandljev, kuhano jajce ali ribji file. Takšen obrok je zdrav, hranilno bogat in okusen. Glikemični indeks je samo 26,6.

Kaj še predlagate, kaj naj jemo poleti?

Ker se poleti več potimo, izplavljamo minerale. Komur manjka magnezija, ga grabijo krči, komur manjka kalija, mu zastaja voda v telesu, komur manjka kalcija, ima alergijo na sonce itd. V teh dneh je pametno pojesti čim več raznovrstne zelenjave, vendar ne smemo pozabljati na beljakovine. Beljakovine vplivajo na to, da se koža ne postara. Večkrat se spomnimo na ribe. Velja: čim več zelenjave in belega mesa.

Zelenjava (seveda tudi sadje) je polna vitaminov, mineralnih snovi, encimov in drugih fitohranil. Kaj moramo vedeti o sestavnih delih živil in katere so najpogostejše zmote?

Prva zmota je, da potrebujemo več sadja kot zelenjave. Sadje jejmo samo kot dopoldanski mini obrok, izjema je kislo sadje – borovnice, maline in ribez, ki ga lahko uživamo tudi zvečer, vendar samo, če dodamo oreške ali nekaj drugih beljakovin, denimo skuto. Druga zmota je pri bananah – vsebujejo sicer nekaj kalija, ni pa to živilo, ki bi bilo res najbolj bogato z njim. Kalij je v vsej zelenjavi, največ ga je v peteršilju in zeleni. Kdor ima visok krvni tlak in/ali mu zastaja voda v telesu, si lahko pripravi smuti iz peteršilja, skute, čijinih semen in naj ne pozabi na sol. Za okus lahko doda banano. Tretja zmota oziroma nevednost je, da škrobnata zelenjava, kot so korenček, krompir, repa, rdeča pesa in kolerabica, povzroča naval lakote. Bolj ko to zelenjavo kuhamo, več škroba se izloči, kar dviguje raven sladkorja v krvi. To povzroča naval neustavljive lakote. Zato to zelenjavo vedno uživajmo z beljakovinami.

Sveža zelenjava vsebuje največ vitaminov in mineralov. Če solato ure in ure namakamo, bo izgubila skoraj vse vitamine in minerale, ker so vsi minerali topni v vodi, izmed vitaminov pa je najbolj krhek vitamin C, ki se prav tako izluži v vodo. Vitamine in minerale izgubljamo tudi s kuhanjem. Dlje ko zelenjavo kuhamo, bolj je prazna. 

Čemu naj še sledimo pri pripravi zelenjave, da ohranimo čim več vitaminov?

Sveža zelenjava vsebuje največ vitaminov in mineralov. Če solato ure in ure namakamo, bo izgubila skoraj vse vitamine in minerale, ker so vsi minerali topni v vodi, izmed vitaminov pa je najbolj krhek vitamin C, ki se prav tako izluži v vodo. Vitamine in minerale izgubljamo tudi s kuhanjem. Dlje ko zelenjavo kuhamo, bolj je prazna. Rdečo zelenjavo – korenček, papriko in paradižnik – je pametno samo malo popražiti na maslu ali kokosovi masti, ker s tem aktiviramo vitamin A, ki je topen v maščobi. To je odlična priloga rižoti ali piščančjim nabodalom. Pozorni moramo biti tudi pri ohrovtu, cvetači in brokoliju. Samo malo jih pokuhamo – lahko tudi na pari, da se del žvepla izloči. Žveplo lahko prepreči vsrkavanje joda, kar vodi do težav s ščitnico. Večkrat dodajmo na krožnik špinačo. Vedno jo kuhamo in nikdar ne pogrevamo. Vsebuje v maščobi topna vitamina A in E, ki vplivata na imunski sistem, in karotenoidne snovi, ki delujejo na zdravje oči in delujejo celo proti raku. Vitamina K in B13 ter minerali kalcij, magnezij in fosfor delujejo na zdravje kosti, zato je špinača dobra pomoč tudi pri težavah z osteoporozo, vendar bi jo morali vselej uživati skupaj z živili, ki vsebujejo kalcij, to so jogurt, sir, kislo ali sveže mleko. Naše babice so to očitno vedele, saj so jo vedno pripravljale na mleku. S tem se izniči oksalna kislina, ki odplavlja kalcij iz telesa.

Poleg tega takšna ugodno vpliva na izboljšanje krvi, ker z mlekom dobimo vitamin B12, v špinači pa so preostali mikroelementi za kri – železo, vitamin C in baker. Naj dodam, da tudi baker pripomore k izločanju hormona sreče, poleg tega ugodno vpliva na porjavelost kože in preprečuje sivenje. Zaradi vsebnosti joda in cinka špinača pripomore k dobremu delovanju ščitničnega hormona. Poleg gob je to redka zelenjava, ki vsebuje skoraj vse, kar telo potrebuje za izdelovanje ščitničnega hormona. Velja, da naj je ne bi jedli več kot trikrat na teden, sicer lahko predoziramo oksalno kislino. Kdor ima težave z ledvičnimi ali žolčnimi kamni ali artritisom, naj jo uživa v manjših količinah. Predvsem pa poslušajmo svoje telo. Če imamo željo po špinači, bo vsekakor koristila, če čutimo odpor do nje, se ne silimo z njo. 

Preizkusite še Minkin recept za RIBO NA LEŠO Z BLITVO.