Katera živila jeste z mislijo, da so zdrava, a to niso

Za rjavi sladkor verjetno že veste, da ni dober nadomestek navadnemu, agavin sirup tudi ni najboljša izbira, prav tako svojemu telesu ne boste ravno koristili, če boste uživali eritritol.

Med vrsticami marketinških sporočil se skrivajo pasti, ki jih telo prej ali slej razkrije: sladkor ostaja sladkor, umetno brez kalorij ni nujno brez tveganj, naravno pa ne pomeni samo po sebi varno. Kaj se v resnici skriva za popularnimi zamenjavami in kam vodi njihova pretirana uporaba?

Rjavi sladkor

Rjavi sladkor je ena tistih najbolj očitnih pasti, v katero skuša industrija ujeti potrošnika. Gre namreč za to, da je rjavi v osnovi enak belemu, razlika je dodatek melase, s katero ga prelijejo, kar ga naredi temnejšega in mu da bolj grenek okus. Ta se, tako kot beli, pridobiva iz sladkornega trsa. Oba imata velik energijski delež in veliko (enostavnih) ogljikovih hidratov. Za primer - 10 gramov (približno dve čajni žlički) belega (kristalnega) sladkorja zagotovi 167 kJ energije in 10 g ogljikovih hidratov; 10 g rjavega sladkorja tipa mascavo pa 159 kJ. Razlika je torej minimalna.

Res je, da rjavi sladkor vsebuje sledove kalcija, kalija, magnezija in železa – elementov, ki jih melasa prinaša s seboj. A njihove količine so zanemarljive, premajhne, da bi lahko govorili o resnični prehranski prednosti. Nekateri strokovnjaki radi poudarijo, da bi morali pojesti skoraj skodelico rjavega sladkorja, da bi zaužili opaznejšo količino mineralov, kar pa je daleč od priporočljivega vnosa. Tako zlahka ovržemo mit: rjavi sladkor ni pomembno bolj zdrav od belega, čeprav je nedvomno aromatično bogatejši.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da enostavni sladkorji, kakršnekoli barve že so, ne presegajo 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, pri čemer je ideal še nižji, okoli 5 odstotkov. Če uživamo več sladkorja, tvegamo bolezni srca, porušeno ravnovesje mikrobiote, vpliva pa tudi na spremembe v razpoloženju. Pri tem rjavi sladkor, čeprav je marsikomu boljšega okusa, ni nobena izjema.

PREBERITE ŠE -> To so najmanj kalorični oreški, ki celo znižujejo holesterol

Eritritol

Sedaj, ko ste utrdili znanje o rjavem sladkorju, se najbrž že sprašujete, s čim nadomeščati sladkor. In tu vam znajo mnogi predlagati eritritol. Ta namreč sploh nima kalorij in ne dviga ravni glukoze v krvi. Zato ga najdemo v večini izdelkov, ki se bahajo z napisi ’brez sladkorja’. A da le ne gre za tako varno živilo, so potrdile raziskave, ki so opozorile na možno povezavo med visokimi koncentracijami eritritola v krvi in povečanim tveganjem za srčno-žilne zaplete.

Prednost eritritola je nedvomno v tem, da ne vpliva na inzulin in je lahko koristen za diabetike ter za tiste, ki želijo zmanjšati energijski vnos. A prav tu se skriva past, ker se sliši kot 'čudežna' zamenjava, ga mnogi zaužijejo več, kot je zdravo. Raziskovalci so ugotovili, da je zgolj v eni porciji hrane, slajene z eritritolom, denimo v pločevinki pijače, ki se jo oglašuje kot brez sladkorja, prisotnega kar tisočkrat več eritritola.

Raziskava iz leta 2021 kaže kaj imajo skupnega ljudje, s povečanimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Ameriški raziskovalci so zbrali 1.000 takšnih posameznikov in tri leta spremljali dogajanja v njihovih telesih, vključno z epizodami, ko so te osebe doživele blažje ali hujše infarkte in kapi. Rezultati so jih šokirali, skupna točka teh dogodkov pri sodelujočih je namreč bila povišana vrednost eritritola in drugih sladil v njihovi krvi.

PREBERITE ŠE -> Temna plat eritritola, sladila, ki ga priporočajo za hujšanje

Agavin sirup Foto: Shutterstock

Agavin sirup

Tudi za agavin sirup se je dolgo verjelo, da je bolj zdrav nadomestek sladkorju. A že opozorilo, da ga naj nosečnice ne uživajo, je lahko znak za alarm. Sirup, pridobljen iz agave, je resnično naraven, a to ne pomeni, da je nedolžen. Njegova posebnost je izjemno visoka vsebnost fruktoze – pogosto med 70 in 90 odstotki, kar je precej več kot v običajnem sladkorju ali medu.

In prav ta fruktoza je dvojni rez: po eni strani je prijazna do glukoze in inzulina, kar je lahko privlačno za tiste, ki se izogibajo dvigom krvnega sladkorja. Po drugi strani pa v jetrih sproži presnovne poti, ki ob prekomernem vnosu obremenjujejo telo, spodbujajo kopičenje maščob in lahko dolgoročno prispevajo k maščobni bolezni jeter.

Agava je dolga leta uživala status bolj zdravega sladila, a ta predstava je bolj marketinška kot karkoli drugega. Številne študije so namreč pokazale, da visoka fruktoza, ne glede na njen izvor, ni tako nedolžna. Jetra jo razumejo kot snov, ki jo je treba hitro predelati, pogosto v maščobo. In ko temu dodamo sodobni način življenja, v katerem večino dneva presedimo, se premalo gibamo in imamo prepočasno prebavo, vam je rezultat verjetno jasen.

PREBERITE ŠE -> Neprijetna posledica uživanja agavinega sirupa in sadnega soka

Rastlinski napitki Foto: Shutterstock

Rastlinski napitki

Rastlinski napitki so v zadnjih letih postali znani kot bistveno bolj zdrava izbira od običajnega mleka. So bolj lahki in tudi okolju bolj prijazna alternativa mleku. Police trgovin so polne mandljevih, ovsenih, kokosovih in številnih drugih različic, njihova embalaža pa obljublja zdravju prijazne sestavine. A če pozabimo na privlačno embalažo in se poglobimo v sestavine, vidimo, da je resnica drugačna.

PREBERITE ŠE -> Temu rastlinskemu mleku bi se morali izogibati (in kaj je boljša alternativa)

Mnogi rastlinski napitki imajo namreč presenetljivo malo tiste osnovne surovine, po kateri so poimenovani. Mandljev napitek lahko vsebuje le dva do tri odstotke mandljev, preostanek pa so voda, rastlinska olja in dodatki, ki poskrbijo za teksturo. Ovseni napitki so pogosto slajši, kot se zdi na prvi pogled; zaradi naravnega procesa razgradnje škroba v sladkorje ali celo dodanih sladil. Kokosovi napitki pa se lahko pohvalijo z izrazitim okusom, vendar pogosto temeljijo na konzervansih in stabilizatorjih, ki poskrbijo, da se maščobe ne ločijo od tekočine.

Rastlinski napitki niso nujno nezdravi, a njihova kakovost je močno odvisna od sestavin. Nekateri izdelki vsebujejo seznam dodatkov, ki je daljši, kot bi si želeli – emulgatorje, barvila, arome, gostila. Ti sami po sebi niso nevarni, a pogosto zakrivajo dejstvo, da napitek vsebuje le minimalen delež osnovne rastline.