Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) je objavila novo poročilo o ostankih pesticidov v hrani, ki razkriva, da so med najbolj obremenjenimi živili na evropskem trgu namizno grozdje, grenivke, banane in sladka paprika. Prav paprika je bila rekorderka zadnjega monitoringa, saj je en vzorec vseboval kar 17 različnih pesticidov. Čeprav Efsa ocenjuje, da tveganje za zdravje ljudi ostaja nizko, mreža nevladnih organizacij PAN Europe že več let opozarja, da evropski sistem ocenjevanja spregleda najpomembnejši problem – učinek »koktajla pesticidov«. Posamezno živilo lahko namreč vsebuje več različnih pesticidov hkrati, njihovega skupnega učinka na zdravje pa evropske institucije ne ocenjujejo.

Na podlagi Efsinega poročila 41,6 odstotka sadja in zelenjave, prodane v EU, vsebuje ostanke pesticidov, pri čemer jih 25,5 odstotka vsebuje več kot enega. »To pomeni, da je z vsakim četrtim kosom sadja in zelenjave potrošnik izpostavljen koktajlu pesticidov, katerega tveganje Efsa ne ocenjuje kljub svoji zakonski obveznosti,« opozarjajo v PAN Europe.

Poročilo kaže tudi, da se delež živil s preseženimi mejnimi vrednostmi pesticidov povečuje – z 1,4 odstotka leta 2018 na 2,4 odstotka leta 2024. Še slabši so rezultati pri uvoženih živilih iz tretjih držav. Med ostanki pesticidov pa so po opozorilih PAN Europe najpogostejši prav najnevarnejši, tudi nevrotoksini, ki lahko vplivajo na razvoj možganov otrok. »Staršem toplo priporočamo, da otrokom ponujajo le ekološko hrano, zlasti pri najbolj onesnaženem sadju in zelenjavi,« svetuje izvršni direktor PAN Europe Martin Dermine.

Tudi pretekla evropska vzorčenja so pokazala podobne trende. Leta 2022 so imeli več ostankov pesticidov zelje, paradižnik, solata, ječmen in oves, med neskladnimi vzorci v Sloveniji pa so bili turške grenivke, španski kaki, slovenske češnje in maline, italijanski kivi, srbske breskve, slovenska blitva in solata, hrvaško zelje, srbske kumare ter maroška paprika. 

PREBERITE ŠE -> Rekorderka paprika z ostanki 17 različnih pesticidov

Anton Komat: »Največja laž je, da je hrana v trgovinah varna«

Vprašanje pa ni več samo, ali živila presegajo zakonsko dovoljene vrednosti pesticidov. Vedno več slovenskih strokovnjakov opozarja, da je težava mnogo širša: od intenzivne pridelave hrane in agresivne uporabe kemikalij do hiperprocesiranih živil in odvisnosti od uvoza.

Na to je v obsežnem intervjuju za Onoplus opozoril tudi okoljski aktivist in naravovarstvenik Anton Komat, ki meni, da javnost že dolgo živi v iluziji prehranske varnosti.

»Kar se tiče prehranske varnosti, je nedvomno največja laž ta, da je vse pod nadzorom, da je hrana v trgovinah varna in da moramo skrb za svoje zdravje zaupati odgovornim institucijam. To je daleč od resnice. Bolj kot oblasti zagotavljajo, da je nekaj varno, bolj moramo biti na to pozorni,« razkriva Komat. Posebej kritičen je do cenene industrijsko predelane hrane in globalnega prehranskega sistema, ki po njegovem mnenju ljudi odvrača od lokalne in sezonske prehrane. »Cenena industrijsko predelana hrana iz trgovskih verig je zavedla preveč ljudi. Hrana, ki pride k nam iz tujine, je subvencionirana z ogromnimi zneski, ki niso primerljivi z našimi. Vedeti moramo, da razliko v ceni krepko preplačamo, saj si z nakupom take hrane uničujemo zdravje in škodujemo okolju. Najbolj se je pocenila hrana, ki vsebuje največ kalorij, največji profit pa se ustvarja s hrano, ki je najbolj predelana. Vedeti moramo, da hrana, ki je najbolj predelana, ni več živa hrana. Je kot mrlič, ki mu na parah polepšajo obraz. Hrana, ki je proizvedena z agrokemičnimi sredstvi, vsebuje veliko ostankov pesticidov, ki povzročajo bolezen in smrt,« pravi. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Vida Čadonič Špelič opozarja: Na trgu je vedno več hrane, ki ni varna 

Tudi "ekološka" živila niso vedno neoporečna 

Komat opozarja tudi, da niti oznaka ekološko ni vedno zagotovilo za neoporečnost hrane. V intervjuju je spregovoril o uvoženem sadju, ki ga po transportu pogosto dodatno obdelujejo. »Banane in drugi sadeži, ki jih uvozimo iz južnih krajev, so sicer lahko pridelani na ekoloških plantažah, kar izvozniki tudi vidno deklarirajo. Vendar pa jih takoj, ko jih natovorijo v ladijske kontejnerje, temeljito poškropijo z insekticidi proti žuželkam in fungicidi proti glivam. Tako pripravljene sadeže nato kupimo v svetem prepričanju, da so ‘bio’,« opozarja.

A ni problematično samo uvoženo sadje, tudi polnozrnata žita, ki jih mnogi uživajo misleč, da so bolj zdrava, so danes »zastrupljena« s kemikalijami. »Ovojnice zrn iz agrokemične pridelave vsebujejo štiri do petkrat več ostankov pesticidov kot moka iz teh zrn,« nam je razkril v intervjuju in povedal, da posledice uživanja pesticidov za človeka segajo daleč prek prebavnih težav.

»Če v organizem vnašamo hrano, ki vsebuje pesticide, praktično ni organskega sistema, ki zaradi tega ne bi bil prizadet. Največje posledice so vidne na živčnem in hormonskem sistemu, na respiratorni funkciji celic in tkiv, na jetrih in ledvicah ter na stanju imunskega sistema. Hrana, v kateri je veliko pesticidov, vpliva na genotoksičnost in mutagenost, na plodnost in razvoj zarodkov ter na pojavnost rakavih obolenj. Zavedati se moramo, da je Slovenija prva v EU, kar se tiče pogostosti rakavih obolenj.« 

»Če se le da, izbirajte lokalno, živila slovenskega porekla. Objektivna kakovost živil slovenskih živilskih podjetij in kmetij je nedvomno še zmeraj občutno boljša od glavnine uvoženih živil,« pravi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Foto: Shutterstock

Ddr. Ana Vovk: »Taka hrana v telesu deluje kot strup« 

Podobno kritična je tudi ddr. Ana Vovk, doktorica fizične geografije in varstva okolja, ki že dlje časa opozarja, da težava ni zgolj v pesticidih, temveč v celotnem sistemu konvencionalne pridelave hrane. »Največ škode povzročijo mineralna gnojila. Gre za sintetična gnojila v obliki drobnih kroglic, ki zažgejo in pomorijo vsa živa bitja v zemlji, saj delujejo kot nekakšna kislina,« pojasnjuje. Po njenih besedah zemlja zaradi intenzivne obdelave postaja mrtva, rastline pa posledično izgubljajo hranilno vrednost (in tudi okus), kar na koncu občutimo potrošniki.

V intervjuju za Onoplus je posebej izpostavila tudi pretirano uporabo fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi živil in dodatnih zaščitnih preparatov med skladiščenjem hrane. »Rastline, ki so izpostavljene fitofarmacevtskim sredstvom, izgubijo zmožnosti lastne samoobrambe, zato jih je treba nenehno kropiti s herbicidi in fungicidi, ki jih le še dodatno obremenjujejo. Taka hrana v človeškem telesu deluje kot strup in je razlog za razvoj številnih alergij. Kot da to ne bi bilo dovolj, tako pridelano hrano pogosto shranjujejo v skladiščih in hladilnicah, kjer jim dodajajo dodatna zaščitna sredstva, zaradi katerih pridelek dlje časa ostane lep. Dokler se bodo kupci odločali za nakup na podlagi videza živil, bo na prodaj hrana, obdelana s kemikalijami,« pove ddr. Vovkova. 

PREBERITE ŠE -> Te stvari v naših domovih nas skrivaj zastrupljajo, opozarja zdravnica (kako se zaščititi) 

Slovenija bi morala pridelati več lastne hrane 

Doktorica varstva okolja opozarja tudi, da je Slovenija močno odvisna od uvoza hrane, zato imamo še manj nadzora nad tem, kakšna živila so na trgovskih policah. »Kar 80 odstotkov hrane, ki nam je na voljo v Sloveniji, je uvožene, zato smo zelo odvisni od trgovin. To bi morali prepoznati kot velik alarm. Poleg tega sodi naša država v t. i. Vzhodni blok, zato dobivamo hrano najslabše kvalitete iz Padske nižine, medtem ko se Zahodna Evropa oskrbuje s hrano boljše kvalitete. Tako ni naključje, da se Slovenci na ravni Evrope uvrščamo na prvo mesto glede na rakava obolenja in na drugo mesto po psihosomatskih motnjah. Zaradi take prehrane ima prebivalstvo velike posledice. Številni otroci zbolijo, še preden se rodijo. Vse več otrok se rodi z nenavadnimi boleznimi, zaradi katerih imajo težave celo življenje. Pri mladostnikih lahko opazimo porast avtoimunih in drugih bolezni. Stanje je tako alarmantno, da bi morali te tematike takoj nasloviti vsa ministrstva in javne službe ter jih začeti po hitrem postopku reševati. Mi pa se ukvarjamo z nekimi administrativnimi stvarmi, ki ničesar ne rešujejo, medtem ko stanje na tem področju postaja čedalje bolj kritično.«

Za primer dodaja številne evropske države, ki se že vrsto let upirajo uvozu in so mnogo bolj samooskrbne kot Slovenija. »Francija in Italija na primer najprej poskrbita zase. Nizozemska, Belgija, Španija in Anglija imajo velik delež samooskrbe, medtem ko Slovenija sploh nima državnih rezerv. V teh državah vzpostavljajo ekovasi, ekomesta, trajnostne cone in bioregije, kar prebivalcem omogoča, da si sami pridelujejo hrano. Anglija, še posebej okolica Londona, je izredno samooskrbna, saj je tej dejavnosti namenila ogromno površin, ljudje pa so posvojili nov način življenja. Pri nas prevladuje miselnost, da naj bi za samooskrbo poskrbeli zgolj kmetje, vendar to ni pravi pristop.«

Po njenem mnenju bi morali tudi pri nas ljudi spodbujati k lastni pridelavi hrane, in to ne samo tistih, ki živijo v hišah z vrtom, saj pravi, da je naravi in zdravju prijazna pridelava sadja in zelenjave možna tudi na omejenih urbanih površinah. »Prebivalce bi bilo treba spodbuditi, da si hrano pridelajo povsod, kjer je to možno; tudi na balkonih, strehah, ob zelenicah. Številne parkovne površine bi lahko namenili vertikalni pridelavi. Če posameznik uživa vitalno hrano, je ne potrebuje veliko. Če pa uživa tako, ki je prazna in v njej ni ustreznih hranil, si ves čas želi še več. Na tem področju je potreben velik premik v načinu razmišljanja. Vsak človek bi moral vzpostaviti tak stik z naravo, tudi zaradi ozemljevanja in dihanja. Posledično ne bi potrebovali toliko telovadnic in fitnes con, saj bi za rekreacijo poskrbeli že v naravnem okolju.«

Povečanje samooskrbe med Slovenci pozdravlja tudi Komat, ki meni, da se nima smisla zanašati na to, da bodo institucije poskrbele za bolj neoporečno hrano na tržišču, ampak da je rešitev za potrošnike že zdaj v tem, da izbirajo predvsem lokalno, sezonsko in manj predelano hrano. »Skrajni čas je, da modrost prednikov povežemo z novo kulturo preživetja; da obudimo domače vrtove, rešimo male kmetije in obnovimo lokalne tržnice. Da pridelava in poraba hrane potekata znotraj lokalne skupnosti; torej na kratkih poteh "med vilami kmeta in vilicami meščana". Najbolj zdravo je jesti hrano, ki uspeva v naši neposredni bližini. Sezonska hrana je zakon zdravega življenja. Ponuja nam presenetljivo pestrost.« 

Slovenija mora postati bolj samooskrbna, saj v primerjavi z drugimi evropskimi državami na tem področju močno šepamo. To ne pomeni, da se zanašamo samo na slovenske kmete, ampak bi morali čim več ljudi spodbujati k lastni pridelavi hrane povsod, kjer je to možno; poleg vrtov tudi na balkonih, strehah, ob zelenicah. Foto: Shutterstock

Dr. Aleš Kuhar: »Slovenci raje izbirajo nizke cene kot kakovost živil«

Da se prehranske navade Slovencev hitro spreminjajo pod vplivom trgovskih sistemov, opozarja tudi agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti dr. Aleš Kuhar. V intervjuju za Onoplus je spregovoril o vplivu diskontnih trgovcev, ki po njegovem mnenju močno spreminjajo kakovost prehrane. »Njihov poslovni model temelji na velikih količinah relativno ozkega nabora izdelkov trgovčevih lastnih blagovnih znamk, kjer je vse podrejeno nizkim cenam. Za doseganje tega cilja iščejo proizvajalce po vsej Evropi, ki lahko zagotavljajo velike količine izdelkov generične kakovosti. V veliki večini to žal niso slovenski dobavitelji, ampak poljski, češki, madžarski množični proizvajalci hrane,« pravi Kuhar.

Ob tem opozarja, da Slovenci pri izbiri hrane vse manj gledamo na kakovost in vse bolj na ceno. »Pri izbiri je glavna nizka cena oziroma da je izdelek v akciji, država porekla in objektivna kakovost pa nam ne pomenita veliko. Po obsedenosti z akcijami dokazano sodimo v evropski vrh, smo notorični šopoholiki, kar pa niti ni tako nenavadno, če pogledamo zasičenost medijskega prostora s promocijskimi aktivnostmi trgovcev. V bistvu smo drogirani z agresivnimi reklamami trgovcev.«

Posledice pa so po njegovem mnenju že vidne tudi na zdravju prebivalstva, kar ga zelo skrbi: »Priznam, sem zaskrbljen nad stanjem v slovenskem prehranskem sistemu. Slovensko kmetijstvo je med najbolj nerazvitimi v EU, proizvodnja hrane stagnira, uvoz cenenih živil strmo raste, kar šibi slovensko gospodarstvo. Močno pa narašča tudi poraba prehransko manj ustreznih živil, sladkih in slanih prigrizkov, sladkih pijač, hiperprocesirane hrane, kar že ima posledice na zdravju. Predvsem otrok. Skrbi me, da je razritost slovenske prehranske krajine že tako velika, da vrnitve ni.« 

PREBERITE ŠE -> Gregor Podržaj: Prepričan sem, da je ta riba iz Jadranskega morja najbolj zdrava 

Erika Brajnik: »To je hrana prihodnosti«

Na nevarnosti sodobne prehrane opozarja tudi mednarodno priznana naturopatinja Erika Brajnik, ki nam je v intervjuju posebej izpostavila problem močno predelanih žit in industrijskih nadomestkov hrane. »Kakovost žitaric je v zadnjih letih močno upadla in so glavni razlog, da imamo v populaciji porast policističnih jajčnikov, težav z zanositvijo, neplodnosti, pri moških pa tudi težav z erekcijo. Sodobna žita, ki so močno gensko spremenjena, namreč uničujejo hormonsko ravnovesje v človeškem telesu in sprožajo vnetja,« pravi.

Po njenem mnenju so problematične tudi številne brezglutenske in visoko procesirane alternative, ki jih potrošniki pogosto razumejo kot zdrave. »V Evropi imamo z moko velik problem, ker je na trgu že zelo gensko spremenjena, da brezglutenskih mok, ki so seveda močno predelane, sploh ne omenjam. Oboje je tako slabo za naše zdravje, da je smiselno posegati le še po polnovrednih mokah, ki jih v domačih mlinih meljejo iz lokalno pridelanih žit (te vsebujejo tudi bistveno manj glutena kot moka iz trgovine), ter po psevdožitaricah, kot so ajda, kvinoja in amarant. To niso prava žita, ampak napol pleveli, ki našemu organizmu koristijo in so tudi bolj trajnostne, saj so manj zahtevne za vzgojo kot pšenica. Ajda je lep primer, saj uspeva tudi pri nas na Primorskem v suši. To je hrana prihodnosti,« svetuje. 

Pesticidi v veganskih živilih 

Brajnikova je podobno kot Komat, Vovkova in Kuhar kritična do uvožene hrane, ki je obdelana s konzervansi, da zdrži transport do nas. Posebej izpostavlja živila z oznako »vegansko«, ki so v zadnjih letih z vse bolj priljubljenim trendom veganstva, preplavila trgovske police. »Vegetarijanci in vegani imajo problem. Veste, kako slaba jetra imajo vegani, ker jedo vse te beljakovinske nadomestke, od tofuja do sejtana. Ta živila vsebujejo ogromno konzervansov. Da ne omenjam različnih oreškov, kot so indijski oreški in mandlji, ter rastlinskih napitkov iz njih, ki so močno škropljeni proti škodljivcem in tako polni toksinov, da uničujejo jetra,« razkriva. Ob tem poudarja, da oreški sami po sebi niso slabi: »Vendar moramo izbrati takšne, ki so zrasli lokalno in brez pesticidov, denimo orehe in lešnike. Iz njih si lahko sami pripravimo rastlinsko mleko.«

Tudi profesor Kuhar izpostavi, da imamo največjo moč potrošniki sami, saj je na koncu izbira, kaj bomo kupili in zaužili naša. Čeprav je nasičenost slovenskega tržišča z nekakovostnimi uvoženimi živili in predelano hrano že velika, je optimističen, da posamezniki še lahko najdejo bolj zdrave alternative. »Moj iskreni nasvet je, da ne nasedajte oglaševalskemu terorju trgovcev. Če se le da, izbirajte lokalno, živila slovenskega porekla. Objektivna kakovost živil slovenskih živilskih podjetij in kmetij je nedvomno še zmeraj občutno boljša od glavnine uvoženih živil,« priporoča.

Ob tem pa agrarni ekonomist opozarja tudi na nevarno past mantre »kupujmo lokalno«, ki jo žal nekateri ponudniki tudi že zlorabljajo. »Odsvetujem fetišistični odnos do majhnih ponudnikov in nakupa neposredno od kmetov/-ic. Pretirana navdušenost Slovencev/-k nad butičnimi proizvajalci je v sektor povlekla tudi veliko šarlatanov/-k, ki se deklarirajo kot domači in zelo kakovostni, kar pa žal velikokrat ne drži. Nadzora nad higieno, poreklom in kakovostjo pri teh ponudnikih/-cah tako rekoč ni. Zapomnimo pa si predvsem, da cenena živila niso veliko vredna.« 

Eko oznaki na živilih, ki jima lahko zaupate.