Prvi sivi lasje

Prvi pojav in hitrost sivenja sta zelo specifična. Različna sta od človeka do človeka. Večina ljudi začne siveti že v poznih dvajsetih letih, a navadno ne opazijo takoj. Prezgodnje sivenje je definirano kot pojavljanje sivih las v zgodnejših najstniških letih, ko gre za belce, pri pripadnikih črnih ras in Azijcih pa, če se sivi lasje pojavijo pred 30. letom starosti. O prezgodnjem sivenju govorimo tudi, če imamo pred dopolnjenim petdesetim letom več kot 50 odstotkov sivega lasišča. Zelo redko, a vendarle se zgodi, da se nekaj sivih las pojavi že pri osemletnih otrocih. V povprečju se proces začne pri starosti 34,2 leta pri belcih in 43,9 pri temnopoltih. Za kar približno polovico Evropejcev je značilno, da imajo 50 odstotkov sivih las, ko dopolnijo 50 let.



Proces

Najpogostejši predel na lasišču, kjer se najprej pojavijo sivi lasje, je nad ušesi in pri sencih. S staranjem se navadno širijo ob straneh lasišča proti temenu. Nekaj let pozneje posivijo tudi druge dlake po telesu, medtem ko brki in brada pri moških sivijo hkrati z lasmi.

Sivenje las povzroča postopno zmanjševanje proizvodnje melanina v lasnem mešičku, rezultat pa je izguba jakosti barve lasnega vlakna. To, čemur pravimo sivi lasje, pravzaprav ni sive barve. Če jih pogledamo posamezno, ugotovimo, da nekateri vsebujejo nekaj barve, drugi pa so povsem beli. Razlika med lasnimi vlakni z več in tistimi z manj pigmenta daje vizualni vtis, da gre za sivo barvo. Če primerjamo dva sivolasca, ugotovimo, da imata različne odtenke sive barve. Plavolasi ljudje navadno postanejo povsem belolasi na starost, ker so njihovi lasje že od začetka imeli manjšo gostoto pigmenta kot lasje temnolasih.

Čas in hitrost sivenja sta deloma odvisna tudi od genske zasnove. Zgodnji začetek je navadno značilen za vse člane določene družine. Kateri geni natančno določajo sivenje, še ni raziskano in potrjeno, kot tudi ne dejstvo, da lahko okolje vpliva na proces.



Barva las

Za razumevanje sivenja je nujno povedati, kako se lasje obarvajo. Lasno vlakno nima nobene barve oziroma je belo. Barvo dajejo pigmenti, ki jih proizvajajo celice, imenovane melanociti. Pigment se imenuje melanin. Pri ljudeh so melanocitne celice razpršene po koži in v majhnih gručah v lasnih mešičkih. Melanociti se odzivajo na različne dejavnike v okolju in proizvajajo več ali manj melanina. Izpostavljanje sončni svetlobi denimo povzroči, da melanociti v koži proizvedejo več pigmenta in zato porjavimo. Melanociti v laseh so v bistvu enaki kožnim, zato lahko delujejo kot skladišče za oskrbovanje kože z melaninom. V praksi se to pokaže, da poleti lasje na soncu posvetlijo, še zlasti pa je pojav opazen, kadar je koža poškodovana in pigment iz lasnih mešičkov potuje v kožne celice, da nadomesti izgubo.

Pigment v mešičkih se torej vgrajuje v lasno tkivo pri koreninah in tako obarva las takoj pri kraju izraščanja. S staranjem pa se, ob upočasnitvi vseh drugih fizioloških procesov, zmanjša tudi proizvodnja melanina v lasnih mešičkih. Lasje so zato zmeraj manj obarvani in videti vse bolj sivi.

Obstajajo primeri vnovičnega obarvanja že osivelih las pri starejših ljudeh, vendar je to stanje vedno patološko, povezano z boleznijo oziroma s popolno odpovedjo nekaterih regulativnih sistemov v telesu. 

Prezgodnje sivenje

Najpogosteje je znak nekaterih bolezni. Ena od njih je imenovana Wernerjev sindrom, pri katerem se bolniki prehitro starajo. Genske preiskave so pokazale, da imajo okvarjeno beljakovino, imenovano helikaza DNK, ki sodeluje pri podvajanju DNK. Vzrok za prehitro staranje je najverjetneje nepravilno podvajanje DNK, to pa povzroči prehitro umiranje celic, v katerih se DNK ni pravilno (ali se sploh ni) podvojil. Drugi je t. i. sindrom cri du chat (CDCS) oziroma sindrom kromosoma 5. Gre za precej redko gensko motnjo.

Prezgodnje sivenje lahko kaže še na druge bolezni, ki so povezane s prezgodnjim staranjem ali genskimi okvarami, povezujejo pa ga tudi z disleksijo. Kateri mehanizem bi bil lahko vpleten, je za zdaj še popolnoma neznano.

Sivi lasje so lahko tudi posledica zastrupitve, zlasti s talijem in borovimi solmi oziroma pripravki, ki ju vsebujejo. Povzročajo depigmentiranje las, vendar če jih ne zaužijemo znova, se lasje postopoma povrnejo v prejšnje stanje. Tudi kronično kajenje lahko povzroča prezgodnje sivenje. Strupene snovi v tobačnem dimu lahko zavrejo proizvodnjo pigmenta.

Več študij je bilo narejenih o povezavi med sivenjem in osteoporozo, nekatera poročila pa pojav povezujejo s srčno-žilnimi boleznimi, vendar to še ni dokazano.

Čeprav se občasno pojavljajo namigovanja, da zlasti vitaminsko bogata hrana zavira sivenje, v resnici ne vpliva na barvo las. Samo dolgotrajno pomanjkanje proteinov ali pa zelo majhne količine vitamina B12 v organizmu bi lahko posredno povzročile zgodnejše sivenje.



Nenadna osivitev

Veliko ljudskih zgodb z različnih koncev sveta govori o ljudeh, ki so osiveli čez noč, še posebno po nenadnem in izjemno močnem šoku. Pogosto se omenja francosko kraljico Marijo Antoaneto. Pri tem pojavu gre le za vizualno prevaro. Čez noč ponavadi osivijo tisti, ki imajo lase v tako imenovani barvi soli in popra – torej mešanico pigmentiranih in belih las. Pigmentirani selektivno izpadejo, beli pa ostanejo. Lasje, za katere pravijo, da so nenadoma osiveli, so dejansko že bili beli, vendar je zaradi vizualne iluzije videti, kot da se je zgodilo čez noč. Najpogostejši vzrok nenadne spremembe je avtoimunska bolezen alopecija areata, ki lahko selektivno napade lasne mešičke s pigmentom. Alopecijo areato lahko med drugim povzroči nenadni šok. 

Včasih pa se zgodi tudi nasprotno, namreč da že sivi lasje znova potemnijo. Toda ne veselite se prezgodaj – to ponavadi ne pomeni nič dobrega. Obstajajo primeri vnovičnega obarvanja že osivelih las pri starejših ljudeh, vendar je to stanje vedno patološko, povezano z boleznijo oziroma s popolno odpovedjo nekaterih regulativnih sistemov v telesu.