Pijače z mehurčki      

Pijače, ki vsebujejo ogljikov dioksid, zlahka prepoznamo po mehurčkih. Dodatni plin, ki ga vnesemo v telo, črevesju nikakor ne koristi. V kombinaciji s sladkorji, ki redko manjkajo v takšnih pijačah, je obremenitev dvojna, kar se bo hitro poznalo z napihnjenostjo.    

Fižol

Nikakor ni skrivnost, da fižol izjemno napenja. Vsebuje namreč veliko vlaknin, beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in sladkorjev. Resda je odličen vir hranil, a njihova kombinacija in količina v črevesju lahko povzročita pravo razburjenje. Kdor ni vajen fižola, naj začne z manjšimi količinami, dokler se organizem ne privadi in stanje ne izboljša.   

   


Pšenica      

Pšenica, ki jo najdemo v belem kruhu, testeninah in vrsti kolačev, je eden od najpogostejših vzrokov za vrsto težav, vključno z napihnjenostjo. Največja težava je količina, ki jo zaužijemo; beli kruh je bil včasih prestiž, zdaj pa je najbolj dostopen. Gluten pogosto povzroča napenjanje, krče in prebavne težave, pretirana občutljivost zanj pa lahko vodi v celiakijo, razvoj popolne netolerance za omenjeno snov.       

Rž in ječmen      

Čeprav rž in ječmen manj obremenjujeta telo kot pšenica, sta vseeno lahko vir težav. Velika vsebnost vlaknin in glutena je za črevesje, ki ni v najboljši kondiciji, hitro preveč.       

Čebula in česen      

Česen, predvsem pa čebula, vsebujeta fruktane, obliko fruktoze, ki, kot večina sladkorjev, povzroča napihnjenost. Oster okus teh močnih začimbnic lahko povzroči manjšo alergijsko reakcijo, ki se bo najhitreje poznala ravno v črevesju. Ključna je tudi kombinacija, čeprav čebula in česen koristita pri prebavljanju težke hrane, je črevesju lahko hitro vsega dovolj. 


  

Zelenjava iz družine križnic      

Cvetača, brokoli, zelje, brstični ohrovt in druge križnice vsebujejo vrsto koristnih snovi, kot sta vitamin C in magnezij, a so večkrat krivi za neprijetne vetrove. Kislo zelje, na primer, znamenito po probiotičnih učinkih, ni vedno najboljša izbira. Kuhanje omenjene zelenjave bo olajšalo težave z napihnjenostjo.       

Mlečni izdelki      

Mlečni izdelki so, podobno kot pšenica, prepogosto na krožniku, mleko, siri, jogurti in skute, seznam se nikoli ne konča. Prebavljanje laktoze zato marsikomu povzroča težave. Stanje se lahko čez noč spremeni, ko se telo odloči, da je bilo dovolj. V raziskavi, objavljeni v Evropskem združenju za medicinske in farmakološke znanosti, so celo prišli do statistike, da bo kar 75 odstotkov svetovne populacije izgubilo sposobnost za prebavljanje laktoze. To se kaže z napihnjenostjo, drisko, krči in drugimi prebavnimi težavami. A nimajo vsi mlečni izdelki enakega učinka, vsak pri sebi lahko ugotovi, kateri mu povzročajo največ težav.       



Umetna sladila      

Umetna sladila, ki vedno večkrat nadomeščajo naravne sladkorje, telesu napravijo več škode kot koristi. Snovi, kot sta sorbitol in ksilitol, ne vsebujejo popolnoma nobenih hranil, obenem pa povzročajo prebavne težave in napihnjenost.       

Alkohol      

Po alkoholu ne zavre le v možganih, lahko tudi v prebavnem sistemu. Alkohol namreč vsebuje snovi, ki povzročajo vnetje črevesne sluznice, kar hitro vodi tudi v napihnjenost. Težave največkrat povzroča pivo, sestavljeno iz ogljikovih hidratov in kvasa, ti hranijo tiste bakterije v črevesju, za katere si želimo, da bi jih bilo čim manj. Fermentirani napitek bo tako pogosto vzrok napihnjenega črevesja, če bodo zraven še ocvrti prigrizki, toliko bolj.       



Jabolka in hruške      

Ti dve priljubljeni vrsti sadja vsebujeta sorbitol, snov, ki marsikomu povzroča opazno napihnjenost. Bogati sta s fruktozo, kar hitro preobremeni črevo. Domač jabolčni sok, na primer, je znan po tem, da je z njim potrebna previdnost, če ne želimo prebavnih težav. Vseeno bi bila škoda, da omenjeno lokalno sadje kar črtamo iz jedilnika, posebno če imamo dostop do domačih sadežev z vrta. Jabolka in hruške so laže prebavljivi, če jih pokuhamo, na primer v čežano ali kompot.