Je sir res zdravju škodljiv? Odgovor strokovnjakov vas bo presenetil
Po desetletjih preganjanja in prehranskih prepovedi strokovnjaki sedaj ugotavljajo, da sir le ni takšno zlo, kot so ga označili pred časom. Še več, prepričani so celo, da imajo različne vrste sira pomembno mesto v prehrani, ki ščiti zdravje srca in ožilja. Ne verjamete? Berite dalje.
Sir je eno tistih živil, ki ga ljudje najbolj pogrešajo, ko se zaprisežejo restriktivnim dietam. Velja za »comfort food« oziroma hrano, ki poboža dušo, in ima moč izboljšati okus tudi najdolgočasnejših jedi. Poleg tega je izredno hranljiv, zato ni nič čudnega, da je del človekove prehrane že več kot sedem tisočletji.
Še vedno pa se ga žal drži stigma, da »redi« in da zaradi vsebnosti nasičenih maščob in soli ni primerno živilo za osebe s povišanim holesterolom in drugimi tveganji za nastanek srčno-žilnih bolezni. A strokovnjaki postajajo vse bolj kritični do teh trditev. Kot pišejo v zdravstveni publikaciji Harvard Health Publishing Medicinske fakultete ameriške univerze Harvard, je lahko dnevni obrok tega priljubljenega mlečnega izdelka koristen za človeško srce.
Raziskovalci so leta 2023 v ameriški reviji o nutricionistiki Advances in Nutrition objavili pregled desetine opazovalnih študij o uživanju sira in njegovih vplivih na zdravje, ter ugotovili, da izsledki skupno kažejo, da je uživanje sira (v povprečju 42 gramov na dan) povezano z manjšim tveganjem za srčne bolezni, možgansko kap in smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, navajajo v Harvardski publikaciji. »To so pomirjujoče novice za ljubitelje sira,« pravi Emily Gelsomin, višja klinična nutricionistka v bolnišnici Massachusetts General Hospital, ki sodeluje s Harvardom.
Če se vam trditev sliši predobra, da bi držala, poglejmo razloge zanjo. Kaj so ugotovile študije, da strokovnjaki sedaj menijo, da bi sir lahko bil koristen za srčno-žilni sistem?
»Proizvodnja sira vključuje fermentacijo, pri kateri koristni mikroorganizmi razgrajujejo mlečni sladkor (laktozo) in beljakovine ter ustvarjajo značilne aromatične spojine. Nekateri stranski produkti fermentacije imajo tudi zdravilne učinke, ki lahko izničijo vpliv natrija (soli) in nasičenih maščob v siru.
Na primer, bakterije v številnih vrstah sira (kot so asiago, čedar in parmezan) razgrajujejo mlečne beljakovine in ustvarjajo spojine, podobne tistim v široko uporabljani skupini zdravil za zniževanje krvnega tlaka, znanih kot zaviralci ACE.
Pri fermentaciji mlečnih izdelkov nastaja tudi vitamin K, za katerega se je izkazalo, da pomaga upočasniti kopičenje škodljivih kalcijevih oblog v srčnih arterijah in zaklopkah. Siri munster, camembert in edamec vsebujejo največ vitamina K,« razlago Gelsominove povzemajo v Harvardski publikaciji.
PREBERITE ŠE -> Ghee: Ne nasedajte obljubam o zdravju tega živila
Kateri sir je najbolj zdrav?
So se vam ob tem prebudile brbončice in vas zanima, katera vrsta sira je najbolj zdrava, da jo brezskrbno vključite na svoj jedilnik? Počasi.
Gelsominova namreč opozarja, da še nimamo znanstvenih raziskav, ki bi med seboj primerjale različne vrste sirov, za kar obstaja dober razlog. Siri so tako raznoterih tekstur in okusa, da jih ljudje uživamo na zelo drugačne načine. Zlahka lahko denimo pojemo veliko porcijo skute, medtem ko parmezan uživamo bolj kot začimbo.
»Mocarela in kozji sir vsebujeta približno štiri grame nasičenih maščob na 28 gramov, medtem ko 28 gramov ementalca, provoloneja ali čedarja vsebuje okoli pet gramov. Enako velja za mehke sire, kot sta brie in plemenita plesen, za katere bi morda pričakovali, da jih vsebujejo še več.
Plemenita plesen, feta in parmezan vsebujejo več natrija kot drugi siri, vendar se zaradi močnega okusa pogosto uporabljajo bolj zmerno in lahko nadomestijo del soli, ki bi jo sicer dodali jedi.
Tudi skuta vsebuje precej natrija – približno 350 do 480 miligramov na porcijo pol skodelice. Vendar ima celo skuta s štirimi odstotki maščobe le tri grame nasičenih maščob in je tudi odličen vir beljakovin,« pravi Gelsominova.
Načeloma drži, da, bolj, kot je sir aromatičen, slan, masten, staran (ali s plemenito plesnijo), v manjših količinah si ga bomo privoščili, in bolj blagega okusa kot je, več ga bomo pojedli naenkrat. Zatorej se je nesmiselno obremenjevati s tem, koliko manj ali več nasičenih maščob in soli vsebujejo določene vrste sira, ter zgolj glede na to iz prehrane izločati tiste »bolj mastne« ali »bolj slane«.
Kot pravi Gelsominova lahko imajo namreč prav siri z več soli ali nasičenih maščob večje količine koristnih fermentacijskih produktov.
Previdno pri teh sirih
Obstajajo pa sirne izjeme, pri katerih lahko nedvomno potegnete črto in prenehate z njihovim uživanjem, saj nimajo dokazanih koristi za zdravje. To so vsi predelani siri, kot so topljeni sir za mazanje ali v lističih. Ti siri po razlagi ameriške nutricionistke vsebujejo dodane sestavine, kot so konzervansi, ojačevalci okusov in barvila, ki našemu organizmu prav nič ne koristijo.
Druga sporna skupina sirov pa vas utegne presenetiti, saj se pogosto oglašuje za bolj zdravo alternativo mlečnim izdelkom. Gre za brezmlečne ali rastlinske »sire«, pri katerih Gelsominova opozarja, da mnogi vsebujejo kokosovo olje, ki je bogato z nasičenimi maščobami, obenem pa nimajo beljakovin in drugih dragocenih hranil, ki prave sire delajo tako zdrave.
Sir (pravi in ne predelan) torej ni naš sovražnik. Če ga uživamo v zmernih količinah in v pravih kombinacijah, je lahko pomemben gradnik zdrave prehrane.
Ne razmišljajte o njem zgolj kot o sestavini hitre hrane (burgerji in pica), ampak si ga privoščite s sadjem, polnozrnatimi žitaricami in kruhom, v solatah ter na popečeni zelenjavi. Ali pa posnemajte Francoze in naj krožnik izbranih sirov sledi glavni jedi kot prijeten prigrizek, po katerem se vam ne bo več skominalo po nezdravi sladici.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
