Hrana lahko zobe uniči ali jih okrepi (preverite, kateri se je vredno izogibati)
Ustna votlina je pomemben pokazatelj našega splošnega zdravja. Vse več raziskav potrjuje, da so bolezni dlesni povezane s povečanim tveganjem za sistemske bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi in zapleti v nosečnosti.
Kronično vnetje v ustih lahko sproži imunski odziv, ki negativno vpliva na druge organske sisteme. Zdrava prehrana in uravnotežena ustna mikrobiota pomembno prispevata k zmanjšanju sistemskih vnetij in ohranjanju celostnega zdravja.
Karies štejemo med kronične bolezni in je, kot piše Nacionalni inštitut za javno zdravje, najbolj razširjena kronična bolezen med odraslimi in otroki. Dejavniki tveganja za nastanek kariesa pa so neustrezna ustna higiena, nezdrava prehrana, ki vključuje preveč sladkorjev, kajenje in alkohol.
Zobni karies nastane kot posledica delovanja bakterij, ki proizvajajo kisline ob razgradnji enostavnih sladkorjev iz hrane. Največje tveganje prinaša pogosto uživanje enostavnih sladkorjev in lepljiva hrana kot so: bonboni, piškoti, suho sadje in pa tudi sladkane pijače.
Kisline v ustih načenjajo sklenino in rušijo njeno mineralno sestavo. Pogosti vnosi sladke hrane zato vodijo v dolgotrajno izpostavljenost okolju, ki spodbuja delovanje kariogenih bakterij in razvoj zobnega kariesa. Zato je ključno zmanjšanje števila sladkih vnosov čez dan, saj ti vodijo v razvoj kariesa. Za zaščito zob je priporočljivo, da sladko hrano zaužijemo po obroku kot sladico.
NIJZ svetuje: Izogibajte se sladkarijam, sladkim pijačam in prigrizkom med obroki, namesto predelanega priporočamo uživanje celega sadja.
Nepopravljiva škoda
Ni pa karies edina grožnja zdravju zob. Zadnja leta strmo narašča pojavnost zobne erozije. Gre za kemično obrabo sklenine brez sodelovanja bakterij, najhuje pa je, da gre za nerešljivo obrabo.
Povzročajo jo kisline, ki so lahko notranjega ali zunanjega izvora. Te kisline zmehčajo površino sklenine, ki ob pogostem stiku začne izgubljati mineralno strukturo. Kisline notranjega izvora so lahko posledica gastroezofagialnega refluksa ali pogostega bruhanja. Zunanje pa so prisotne v hrani in pijači, kot so citrusi, v kisu (npr. v solatnih prelivih), gaziranih in energijskih pijačah ter vinu.
Ker že nastale erozije ne moremo popraviti, je ključna preventiva. Zato se moramo izogibati kislim pijačam in hrani, pijače ne srkajmo. Po obroku, predvsem po kislem in sladkem, z umivanjem zob počakamo 30 minut, uporabljamo zobno pasto s fluoridi in zobno ščetko z mehkimi ščetinami ter redno hodimo k zobozdravniku. Tega naj bi obiskali, tudi če nimamo nobenih težav, enkrat na leto. Če pa se nam v ustih pojavi kakršnakoli sprememba in traja več dni, moramo nujno k osebnemu zobozdravniku.
Izvedite več o uravnoteženi prehrani za zdrave zobe z Več vem, bolje jem
Vas zanima, kaj jesti za zdrave zobe? O tem vam bo več povedala Pia Hrovat, dr. dent. med., specialistka stomatološke prostetike in terapevtka medicinske hipnoze, in sicer v programu "VEČ VEM, BOLJE JEM", ki so ga v sodelovanju s priznanimi prehranskimi strokovnjaki ustvarili pri podjetju Spar Slovenija.
Povezava vodi na spletno stran oglaševalca.
Kako vemo, da imamo zobno erozijo? V tem primeru nas zobje skelijo oziroma so bolj občutljivi. Zobje spremenijo barvo, postanejo bolj rumenkasti in celo spremenijo obliko. Če imamo zalivke, so te stanjšane. Ob pojavu zobne erozije je ključno, da preprečimo napredovanje problema.
V vsakodnevnih navadah to naredimo tako, da zmanjšamo uživanje kislih pijač in hrane, če pa jih uživamo, usta speremo z vodo, zobe ščetkamo z mehkimi ščetkami in uporabljamo zobno pasto s fluoridi. A kot rečeno, s ščetkanjem počakamo vsaj 30 minut po obroku, saj je sklenina takoj po stiku s kislino mehkejša in bolj dovzetna za obrabo. Pri obisku zobozdravnika pa se lahko pozanimamo o zaščitnih premazih.
Ne samo ščetka, tudi nitkanje
Redno in pravilno ščetkanje je večina zagotovo že usvojila, če ne v praksi pa vsaj v teoriji. Veliko pa jih še kar pozablja na pomembnost nitkanja. To bi moralo biti del vsakodnevne ustne higiene, saj zobna ščetka očisti le tri od petih površin zoba, zato je potrebno druge očistiti s pomočjo nitke ali medzobne krtačke.
Če boste zobe nitkali po dolgem času, obstaja velika verjetnost, da bo dlesen zakrvavela, a naj vas to nikar ne odvrne, z nitkanjem nadaljujte. Če bodo dlesni ob nitkanju krvavele več dni, pa je to znak za ukrepanje. Najpogosteje je to eden od simptomov vnetja.
Vnetje se v ustni votlini lahko kaže tudi kot oteklina, rdečina in že omenjena krvavitev. Pri pravilni uporabi zobne nitke, to vnesemo tudi malenkost pod nivo dlesni; maksimalno tri milimetre. V primeru, da je dlesen vneta, bo na dotik zakrvavela v nasprotnem primeru pa ne.
Poleg ščetkanja in nitkanja pa je tu še čiščenje jezika. Na jeziku se namreč pogosto zadržujejo bakterije, ki lahko povzročajo slab zadah.
Če so kisla živila za zobe slaba, pa obstaja hrana, ki krepi ustno sklenino. Mlečni izdelki, kot so sir in jogurt, so bogati s kalcijem in fosfati, ki remineralizirajo zobno površino. Tudi hrana, bogata z vlakninami, kot je surova zelenjava in polnozrnate jedi, spodbuja žvečenje, kar poveča izločanje sline. Naša slina pa je naravna obramba proti kislinam in bakterijam.
Žvečilni gumi brez sladkorja ima lahko pozitiven vpliv na ustno zdravje. Spodbuja izločanje sline, ki nevtralizira kisline in mehansko čisti zobne površine. Pretirano žvečenje žvečilnega gumija pa lahko vodi v težave s čeljustnim sklepom, zato redno in tudi dolgotrajno žvečenje ni priporočljivo. Težave se kažejo kot bolečina, nelagodje in celo zvok v področju čeljustnega sklepa.
Članek je povzet po vsebini, ki jo je pripravila Pia Hrovat, dr. dent. med., specialistka stomatološke protetike in terapevtka medicinske hipnoze. Celotno vsebino lahko preberete tukaj.
Sodelujte v nagradnem kvizu in osvojite privlačno nagrado!
Zdaj, ko veste več o hrani za zdrave zobe, preverite svoje znanje v nagradnem kvizu. Osvojite lahko darilno kartico SPAR v vrednosti 40 €!
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
