Hrana, ki podpira imunski sistem
Če premišljeno izberemo hrano, ki jo vnašamo v telo, lahko okrepimo svojo odpornost in nasprotno, če izbiramo napačno, telo oslabimo.
Katera živila najbolj krepijo imunski sistem, kako prehrana vpliva na črevesje ter zakaj so nekatera hranila nepogrešljiva za dolgoročno zdravje?
Imunski sistem sestavljajo imunske celice, organi in tkiva, ki so razpršeni po celem telesu. Med seboj ves čas komunicirajo s pomočjo signalov, ki usklajujejo delovanje imunskega sistema.
Vendar nas imunski sistem ne brani le pred akutnimi okužbami, kot je prehlad, temveč skrbi tudi za obvladovanje oksidativnega stresa oziroma vnetnih procesov v telesu.
Podpora normalnega delovanja imunskega sistema torej ne pomeni le boljše odpornosti na sezonske okužbe, ampak tudi dolgoročno manjšo verjetnost za razvoj in poslabšanje nekaterih kroničnih bolezni (npr. avtoimunske bolezni, bolezni srca in ožilja).
Za normalno delovanje imunskega sistema je bistveno ravnovesje med vnetnimi in protivnetnimi procesi. Torej med snovmi, ki vnetje sprožajo, in tistimi, ki ga umirjajo.
Na delovanje imunskega sistema med drugim pomembno vplivajo posameznikov življenjski slog, prehranske navade in telesna masa.
Znano je, da moramo za optimalno podporo imunskemu sistemu jesti pestro in uravnoteženo – vsak dan zelenjavo, sadje in polnozrnata žita. Med mlečnimi izdelki naj imajo prednost tisti manj mastni, pri mesu pa izbirajmo puste kose mesa. Sladke in slane prigrizke uživajmo čim bolj omejeno.
Zelo veliko koristi bomo telesu naredili, ko bomo izbirali živila, bogata s polifenoli, saj imajo ta v telesu antioksidativne in protivnetne učinke z ugodnim vplivom na kratkoročno odpornost kot tudi na dolgoročno zdravje tkiv.
S takšno prehrano bomo telo zaščitili pred vnetji in hkrati veliko dobrega naredili za črevesje. Zdravo črevesje ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema. Kar dobro vpliva na zdravje črevesne mikrobiote, podpira tudi normalno delovanje imunskega sistema. Zato je treba namenjati pozornost zadostnemu dnevnemu vnosu prehranske vlaknine (okrog 30 g/dan), saj to črevesne bakterije fermentirajo in ob tem proizvajajo protivnetne snovi.
Zelo veliko bomo naredili tudi s fermentiranimi živili, kot so jogurt, kefir in kislo zelje.
Izvedite več o zdravi prehrani z Več vem, bolje jem
Vsem, ki iščete podporo in zaupanje pri vsakodnevnih prehranskih odločitvah, bo v veliko pomoč program "VEČ VEM, BOLJE JEM", ki so ga v sodelovanju s priznanimi prehranskimi strokovnjaki ustvarili pri podjetju Spar Slovenija.
Povezava vodi na spletno stran oglaševalca.
Ne preveč in ne premalo
Kot povsod v življenju, tudi pri prehrani velja, da bo zmernost najboljša pot. Za normalen imunski odziv je optimalna zdrava telesna masa. Čezmerna telesna masa je lahko vzrok za številne bolezni, prav tako pa je pri podhranjenosti na udaru imunski sistem.
Če ste se intenzivno posvetili športu, morate poskrbeti za dovolj velik energijski vnos, saj se lahko hitro znajdete v primanjkljaju, ki vodi v slabše delovanje imunskega sistema in s tem v več okužb dihal.
Prav tako moramo še več pozornosti, da jemo dovolj, nameniti, ko zbolimo. Naše telo ob bolezni ali poškodbi potrebuje še več, saj porabi več energije in beljakovin. Če teh ni dovolj, telo načne razgrajevati lastna tkiva, s tem pa se naše okrevanje upočasni ter v izgubo mišične mase.
Ob bolezni je naš apetit sicer slabši, a velja se potruditi in zaužiti lažje prebavljive in hkrati beljakovinsko bogate obroke, ki bodo telesu zagotovili nujno potrebna hranila (na primer juha s piščančjim mesom ali tofujem, korenjem in rezanci; jajca s kruhom in porcijo zelenjave ali sadja; sadni smuti s skyrom, skuta s sadjem in žličko medu, ovsena kaša z jagodičevjem in merico beljakovin v prahu).
Premalo vitamina D oslabi imunski sistem
Vsi se spomnimo, kako smo med pandemijo korona virusa skrbeli za dovolj visoke odmerke vitamina D, a s takšno prakso bi morali nadaljevati tudi naprej, sploh med septembrom in majem, ko je sonca manj in se v nas ne tvori dovolj količine tega za odpornost ključnega vitamina. Raziskava Nutrihealth je razkrila, da ima v zimskem času kar 81 odstotkov odraslih Slovencev prenizke vrednosti vitamina D.
Vitamin D skrbi za pravilno delovanje številnih procesov, ki se odvijajo v telesu. Ključen je za optimalno delovanje imunskega sistema, hkrati pa mu je v pomoč pri prepoznavanju in zatiranju škodljivih bakterij in virusov. Zanj je značilno protivnetno delovanje, zaradi česar zavira vnetja ob okužbi in zmanjša tveganje za razvoj avtoimunskih bolezni.
Redna vadba je dolgoročna naložba
Za zdrav imunski sistem bomo poleg pravilne izbire hrane veliko naredili tudi z redno telesno vadbo. Ob gibanju se v mišicah sproščajo miokini, ki v telesu delujejo protivnetno. Z gibanjem dolgoročno zmanjšamo tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kratkoročno pa gradimo odpornost proti okužbam.
Redna telesna aktivnost prav tako izboljšuje kakovost spanja, ki je tudi del, ki bistveno prispeva k zdravemu imunskemu sistemu. Hkrati zmanjšuje tveganje za številne zdravstvene težave, povezane z nespečnostjo.
Pomembno je, da vključimo vadbo v svojo dnevno rutino ter izberemo vrsto vadbe, ki nam najbolj ustreza in jo bomo zato izvajali dosledno.
Z leti postaja vedno bolj pomembna vadba za moč. Z vadbo za moč bomo ohranili zdrav nivo mišične mase in ohranili kostno gostoto, stabilnost sklepov in posledično izboljšali tudi presnovo.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
