Hobiji naših babic - ključ do duševnega zdravja in aktivnih možganov

Vse več ljudi se zadnja leta ponovno ukvarja s konjički, ki so jih ljubile naše babice. Govorimo o kvačkanju, pletenju, vezenju, šivanju, vrtnarjenju, kuhanju in peki ter podobnih aktivnostih.

Pravzaprav so to kratkočasne dejavnosti, ki ne bi smele nikoli iti iz mode, saj so znanstveniki ugotovili, da imajo neverjetne učinke na človeško zdravje. Vas zanima, kakšne? 

Telesna aktivnost, šport in zdrava prehrana so v naši družbi na veliko opevani kot glavni faktorji za zdravo življenje, vendar obstaja še veliko drugih stvari, s katerimi si lahko ljudje zagotovimo dolgoživost. Takšne so denimo ročne spretnosti in kreativni hobiji, na katere nihče niti ne pomisli, ko se trudi vsakdanje navade spremeniti na bolje.

Če ne verjamete, berite naprej, saj obstaja že kar nekaj študij, ki so odkrile, kako blagodejni so določeni ustvarjalni konjički. A za začetek si poglejmo nekaj mnenj ameriških in britanskih psihologov, ki so jih zbrali pri ameriški reviji Good Housekeeping. 

Šivanje, pletenje in kvačkanje zahtevajo veliko miselnih procesov, zato so izredno dobri za treniranje naših možganov. Foto: Shutterstock

Kreativnost krepi duševno zdravje

Prvi pozitivni aspekt hobijev, kot so kvačkanje, pletenje, vrtnarjenje, risanje, šivanje ali celo opazovanje ptic, je ta, da delujejo kot neke vrste meditacija in razbremenitev stresa.

»Ko se ljudje zatopijo v hobi, pogosto najdejo pobeg od vsakodnevnih pritiskov in si ustvarijo pomirjujoč prostor, kjer se lahko sprostijo in si napolnijo baterije,« pravi dr. Patricia S. Dixon, licencirana klinična psihologinja s Floride. 

Kreativni hobiji so tudi odlični za človeško samopodobo. Kot pove dr. Dixonova lahko ljudje namreč ob izpolnjevanju svoje veščine ali uspešno zaključenih pletilskih, vrtnarskih in vseh drugih ustvarjalnih projektih začutijo občutek zadoščenosti in ponosa ter doživijo dvig samozavesti. V tem smislu so kreativni hobiji prava tovarna dobrih občutkov. 

»Imeti občutek smisla in dosežka sta še dva odlična načina za izboljšanje dobrega počutja,« pravi dr. Emma Palmer-Cooper, raziskovalna psihologinja iz Velike Britanije.

»Postavljanje osebnih ciljev, h katerim stremimo na katerem koli področju življenja, vključno s kreativnimi hobiji, daje našim užitkom namen. Ne glede na to, ali se učite nove obrti ali se izzivate z novim vzorcem pletenja, delo, usmerjeno v cilj, in občutek izpolnjenosti, ko cilj dosežemo, krepita samospoštovanje, pozitivna čustva in splošno dobro počutje.«

A to še ni vse. Kreativni konjički imajo moč, da odplaknejo tudi slabe občutke in črne misli. »Ukvarjanje z dejavnostmi, v katerih resnično uživamo, pomaga graditi našo odpornost na stres, ki je sestavljena iz sposobnosti prilagajanja novim izzivom in obvladovanja stresa,« dodaja dr. Palmer-Cooperjeva.

»Ko smo popolnoma zatopljeni v ustvarjalno nalogo, vstopimo v stanje, kjer se popolnoma osredotočimo na sedanji trenutek, namesto da bi se ukvarjali s preteklostjo ali skrbeli za prihodnost. Osredotočanje na sedanjost pa vodi do večjega zadovoljstva z življenjem in tudi do večje produktivnosti posameznika.« 

Vrtnarjenje pomirja, ker smo v stiku z zemljo, nas uči potrpežljivosti, ko čakamo na pridelek, ko pobiramo sadove, pa nas navda s ponosom in zadovoljstvom. Foto: Shutterstock

Ročne spretnosti spodbujajo delovanje možganov 

»Če hobi človeku predstavlja izziv, spodbuja kognitivno rast in reševanje problemov,« pravi ameriška klinična psihologinja dr. Patricia S. Dixon, ki poudarja, da kreativni hobiji pogosto vključujejo povezavo med umom in telesom, kar »možgane spodbuja, da operirajo na različne načine, to pa  stimulira nove miselne vzorce in kognitivne procese«.  

»Raziskave kažejo, da lahko učenje novih veščin, kot sta igranje glasbila ali učenje novega jezika, izboljša kognitivne funkcije in spomin. Ta vključenost spodbuja nevroplastičnost, izjemno sposobnost možganov, da se reorganizirajo z oblikovanjem novih nevronskih povezav,« razloži dr. Dixonova in dodaja, da so hobiji povezani tudi z zmanjšanim tveganjem za demenco in kognitivnim upadom pri starejših, medtem ko imajo ljubitelji kreativnih hobijev vseh starosti dokazano izboljšano koncentracijo in zmožnost osredotočanja. 

Temu pritrjuje tudi britanska klinična psihologinja dr. Mia Hobbs, ki pravi, da so raziskave pokazale, da ljudje, ki se ukvarjajo s pletenjem, pri sebi opažajo večjo zbranost in izboljšano pozornost. Navajajo tudi, da zaradi pletenja hitreje in lažje mislijo ter rešujejo probleme. 

Dr. Hobbs, ki svojim pacientom ponuja tečaje, kjer se s pomočjo pletenja učijo, kako skrbeti za boljše duševno počutje, pletenje primerja tudi z novejšo terapevtsko tehniko EMDR, ki deluje tako, da z bilateralnimi gibi stimulira obe strani možganov, kar ljudem s travmo ali postravmatsko stresno motnjo dokazano pomaga predelati travmatične izkušnje.

Ker proces pletenja prav tako spodbuja delovanje obeh strani človeških možganov, so strokovnjaki prepričani, da se prav v tem skriva odgovor, zakaj pletilci navajajo, da je zanje ta hobi tako terapevtski in jim nudi uteho v težkih trenutkih. 

PREBERITE ŠE -> Presenetljivo! Bolj kot prehrana in gibanje na naše zdravje vpliva ta dejavnik

Hobiji krepijo našo povezanost z ljudmi

Marsikdo misli, da so ustvarjalni hobiji, kot so pletenje, šivanje, risanje, slikanje in vrtnarjenje aktivnosti za samotarje. A to še zdaleč ne drži. Že da se naučimo eno izmed teh ročnih spretnosti, je namreč potreben človeški stik.

Kreativni ljudje se v sklopu svojega ustvarjalnega konjička tudi pogosto povezujejo z drugimi ustvarjalci (naj bo to zgolj v trgovini za šivanje, trgovini z umetniškim materialom, v vrtnariji, ali pa se včlanijo v kakšno društvo ali vpišejo na tečaj), to pa jim »prinese družbene interakcije in v posamezniku krepi občutek pripadnosti ter povezanosti,« razlaga dr. Dixonova, ki dodaja: »Druženje s somišljeniki spodbuja občutek povezanosti na podlagi skupnih interesov, kar je še posebej dragoceno v današnjem svetu, ki ga poganja tehnologija in ki ljudi pogosto pušča osamljene.«

Medtem ko dr. Hobbs navaja, da so raziskave pokazale, da »pletilci, ki pletejo kot del skupine, pogosteje poročajo o občutku večje umirjenosti in sreče po pletenju« ter da »pletilci pogosto ocenjujejo svoje družbene povezave kot eno ključnih koristi pletenja.«

Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da pletilci pletenje uporabljajo za povezovanje z družino in ljubljenimi osebami (bodisi zato, ker se z njimi družijo, medtem ko pletejo, ali pa zato, ker za bližnje pletejo izdelke), pletenje pa jim nudi tudi stik s kulturno dediščino in tradicijo. 

Študije so pokazale, da ustvarjanje z glino pomaga zdraviti depresijo. Foto: Shutterstock

Če vas torej aplikacije na pametnih napravah puščajo prazne (zagotovo), neskončno drsanje po družbenih omrežjih pa načenja vaše duševno zdravje in spravlja v obup (brez dvoma), je morda čas, da odložite telefon in poprimete za pletilske igle, šivanko, čopič, svinčnik, barvico, kuhalnico, vrtnarsko ali kakšno drugo orodje, ki vam bo dokazano vlilo več zadovoljstva v življenje. In če niste prepričani, kateri novi konjiček izbrati, naj vam za konec zaupamo še nekaj zanimivih izsledkov raziskav. 

• Kvačkanje: Študija iz leta 2021, objavljeni v publikaciji Perspect Public Health, je pokazala, da kvačkanje lahko igra vlogo pri spodbujanju pozitivnega dobrega počutja pri ljudeh, ki se z njim ukvarjajo, njegovi veliki prednosti pa sta, da je to razmeroma poceni hobi, ki se ga lahko loti vsak in ga počne kjerkoli, saj je kvačko in prejo preprosto vzeti s seboj in mogoče kvačkati denimo na javnem prevozu, potovanju, dopustu, študijskih predavanjih, v čakalnicah, med odmorom v službi itd. 
   
• Risanje: Študija iz leta 2019 je ugotovila, da lahko že 10 minut risanja na dan izboljša razpoloženje in da se koristi povečujejo, če človek to počne vsaj mesec dni.
   
• Ustvarjanje z glino: Različne študije so pokazale, da je umetnostna terapija z glino dobra tako za zdravljenje depresije pri odraslih kot za zmanjševanje tesnobe pri študentih.
   
• Vrtnarjenje: Študija Univerze Princeton iz leta 2020 pravi, da je vrtnarjenje ljudem prineslo enako raven sreče in dobrega počutja kot kolesarjenje, hoja ali obiskovanje restavracij. Domače vrtnarjenje je bilo med petimi najboljšimi dejavnostmi glede na to, kako smiselna se je ljudem zdela dejavnost med ukvarjanjem z njo. Poleg tega študija Državne univerze Kansas pravi, da je vrtnarjenje koristno tako za možgane kot za telo, kar je še posebej dobrodošlo pri starejših ljudeh, ki si z rednim vrtnarjenjem lahko izboljšajo motoriko in okrepijo moč v rokah, obenem pa pridobijo samozavest in občutek samozadostnosti.   
   
• Opazovanje ptic: Študija iz leta 2022, objavljena v publikaciji Scientific Reports, je ugotovila, da vsakodnevno opazovanje in poslušanje ptic prinaša pomembne koristi za duševno zdravje, tako pri ljudeh z depresijo kot pri tistih brez nje.