Ta plevel je bil za naše prednike dragocena zelenjava, vsebuje železo in antioksidante

Če ste kdaj že poskusili amarant, ste verjetno uživali semena žitnega ščira (Amaranthus hypochondriacus) ali košatega ščira (Amaranthus cruentus), oba sta kultivirani in ju gojimo predvsem zaradi zrnc, ki vsebujejo ogromno beljakovin in dragocenih mikrohranil, zato so odlično nadomestilo pšenice in drugih klasičnih žitaric.

A tokrat ne bomo govorili o amarantu (o njem si lahko več preberete tukaj), ampak o njegovem divjem sorodniku golem ščiru, ki sicer prav tako tvori užitna semena, vendar so njegova glavna prednost okusni in zdravi listi ter vrhnji poganjki, ki so jih v antiki cenili kot zelenjavo. 

Goli ščir je bil nekoč cenjena zelenjava, nadomesti lahko kuhano špinačo, odličen pa je tudi surov v solatah. Foto: Shutterstock

Goli ščir (Amaranthus blitum, tudi Amaranthus lividus) je v Sloveniji znan pod ljudskimi imeni divji amarant, zelenkasti ščir, čampelj in celo šmrkelj ter žnoder.

Naj vas slednja dva vzdevka ne odvrneta od nabiranja, saj s tem izločkom nima nič skupnega, vsebuje pa veliko spojin z znatno antioksidativno aktivnostjo, med njimi karotenoide, polifenole in vitamine ter pomembne minerale, kot je železo. 

Liste in poganjke golega ščira je preprosto vključiti v prehrano, saj teknejo tako sveži v solatah in namazih, kot pokuhani v juhah, omakah ali preprosto kot nadomestek špinače. Cele vršičke nekateri celo ocvrejo ali spečejo v testu za palačinke (podobno kot cvetove bezga), rezultat pa je čudovita predjed ali prigrizek. 

PREBERITE ŠE -> Ta plevel je bil nekoč izredno cenjena zelenjava, saj vsebuje največ omega-3

Kje goli ščir raste in kdaj ga nabiramo? 

Če vam torej kje v bližini raste goli ščir (najpogosteje ga najdemo na njivah in vrtovih), izkoristite priložnost in ga naberite namesto solate ali druge listnate zelenjave. Prav zdaj spet prihaja sezona, saj so najboljši za uživanje prav mladi listi in poganjki te rastline. Starejši deli rastline so že pretrdi in pregrenki, in to se zgodi predvsem takrat, ko ščir zacveti in začne razvijati semena.

Najboljši čas za nabiranje je tako spomladi in zgodaj poleti, nato pa spet od septembra do oktobra, saj se takrat na ščiru pojavijo novi poganjki. Liste z rastline režite zjutraj ali dopoldne, saj so takrat najbolj sočni.

Shranjevanje listov in poganjkov ni priporočljivo, saj se s sušenjem izgubi njihova uporabna vrednost, če je bila letina red bogata pa jih lahko zblanširate in zamrznete kot špinačo. 

Goli ščir boste od drugih divjih vrst ločili po golih listih, ki se ne končajo koničasto, ampak nekoliko srčasto. Foto: Shutterstock

Kako goli ščir ločimo od drugih rastlin?

Goli ščir boste prepoznali po golih (ne dlakavih) zelenih listih, ki so pri vrhu srčasto izrobljeni in imajo jasno vidne žile. Po steblu izraščajo spiralasto, cela rastlina pa je običajno zelene barve, tudi značilni cvetovi, ki spominjajo na kosmate repke in so le na mestih lahko nekoliko rdečkasti ali vijoličasti.

Od drugih ščirov (V Sloveniji jih raste okrog deset) ga zanesljivo ločimo le po semenih, ki so pri golem črne ali rjave barve. Še najbolj podobna sta mu navadni ščir (Amaranthus retroflexus), katerega listi so izostreni in dlakavi, in pa okrasne vrste, kot sta repati ščir (Amaranthus caudatus) in košati ščir (Amaranthus cruentus), ki pa imata oba poudarjene rdeče cvetove, zato jih v času cvetenja skoraj ne moremo zamenjati.

Ker je goli ščir zelo odporna rastlina, ga za kulinarične potrebe zlahka vzgojimo iz semen tudi na lastnem vrtu. Liste in poganjke lahko začnemo obirati že po dveh mesecih o setve, dobra novica pa je, da bodo poganjali bolj, če jih bomo redno in pravilno rezali z rastline. 

Golega ščira z okrasnimi sortami skoraj ne morate zamenjati, saj so slednje priljubljene predvsem zaradi živobarvnih cvetnih grozdov, medtem ko goli ščir cveti zeleno z le morebitnimi rahlimi odtenki rdeče ali vijoličaste. Foto: Shutterstock

Kaj pa semena?

Konec avgusta lahko z rastline oberete tudi semena, ki vsebujejo biološko aktivne peptide in jih je mogoče uživati surove.

Za razliko od kupljenega amaranta, ki je svetle barve, so semena golega ščira črna ali rjava. Vendar dobronamerni nasvet, goli ščir tvori bistveno manj semen kot žitne vrste, zato ne pričakujte bogate letine.

Če želite uživati v okusu semen in iz njih pripravljati pekovske dobrote ter priloge, si prihranite zamudno opravilo in raje izberite kupljenega, semena golega ščira pa prihranite za začimbo solate ali dekoracijo jedi.