Goba nesmrtnosti raste tudi pri nas: Kaj lahko v resnici naredi za zdravje
Reishi je ena tistih gob, okoli katerih se je spletel skoraj mitičen sloves. V tradicionalni kitajski medicini jo uporabljajo že stoletja, njeno kitajsko ime lingzhi pa se pogosto prevaja kot »goba nesmrtnosti«. Danes jo najdemo v čajih, kapsulah, praških, izvlečkih in celo kavi, proizvajalci pa ji pripisujejo najrazličnejše blagodejne učinke.
Toda kaj od tega dejansko potrjuje znanost? Zgodba je nekoliko bolj zapletena, kot bi lahko sklepali iz oglasov za prehranska dopolnila.
Reishi ni ena sama goba
Pod imenom reishi oziroma lingzhi se danes pojavlja več sorodnih gob iz rodu Ganoderma. Dolga leta so jih večinoma označevali z znanstvenim imenom Ganoderma lucidum, novejše genetske raziskave pa so pokazale, da azijska goba, ki se tradicionalno uporablja kot lingzhi, in evropska Ganoderma lucidum nista nujno ista vrsta.
Taksonomija je še vedno predmet strokovnih razprav, kar ni zgolj botanična zanimivost. Različne vrste se lahko razlikujejo tudi po sestavi biološko aktivnih snovi, zato rezultatov raziskav ene vrste ne moremo vedno samodejno pripisati drugi.
V Sloveniji raste svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum), izredno opazna lesna goba z bleščečim, rdečerjavim klobukom, ki je videti skoraj polakiran. Najdemo jo predvsem na lesu listavcev.
Če jo opazite v naravi, pa naj tam tudi ostane. Svetlikava pološčenka je v Sloveniji uvrščena med zavarovane prostoživeče vrste gliv. Uredba prepoveduje njen namerni odvzem iz narave oziroma uničevanje, razen v posebej določenih primerih z dovoljenjem.
PREBERITE ŠE -> Kako zdrave so hruške: raziskava razkriva prednost starih sort z Balkana
Zakaj je reishi tako zanimiv za raziskovalce
Reishi ni goba, ki bi jo narezali na ponev poleg jurčkov. Trosnjak je trd, olesenel in izrazito grenak, zato se gobe oziroma njihovi izvlečki tradicionalno uporabljajo predvsem za pripravo čajev, praškov in drugih pripravkov.
Raziskovalce zanimajo zlasti polisaharidi, med njimi beta-glukani, ter triterpenoidi in druge spojine. V laboratorijskih poskusih so nekatere od teh snovi pokazale imunomodulatorne, protivnetne in druge biološke učinke.
Prav tu pa je pomembna meja: rezultat v laboratoriju ali na poskusnih živalih še ne pomeni, da bo enak učinek nastal pri človeku, ki zaužije čaj ali kapsulo.
Kaj pa rak?
Prav na področju raka je reishi dobil največ pozornosti – in tudi največ pretiranih obljub.
Laboratorijske raziskave so pokazale zanimive učinke nekaterih sestavin gob iz rodu Ganoderma na tumorske celice in imunski sistem. Toda kliničnih raziskav na ljudeh je precej manj.
Cochranov sistematični pregled je zajel pet randomiziranih raziskav s skupno 373 bolniki. Pri nekaterih bolnikih, ki so pripravke iz Ganoderma lucidum uporabljali ob kemoterapiji ali radioterapiji, so raziskovalci zaznali spremembe nekaterih kazalnikov imunskega odziva in možne koristi pri odzivu na zdravljenje. Toda raziskave so bile majhne in metodološko šibke, kakovost dokazov pa nizka. Reishi sam po sebi ni pokazal učinka, zaradi katerega bi ga bilo mogoče uporabljati kot zdravljenje raka.
Zato ga ni mogoče obravnavati kot nadomestilo za onkološko zdravljenje. Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje opozarja, da nobena komplementarna metoda ni dokazano zdravljenje ali zdravilo za raka in da se takšni pripravki ne smejo uporabljati namesto standardnega zdravljenja.
PREBERITE ŠE -> Ta rastlina, ki je za mnoge plevel, trenutno raste povsod, naberite jo, je zelo zdrava
Imunski sistem, holesterol, sladkor in spanje?
Na spletu bomo reishiju našli pripisano skoraj neverjetno dolg seznam učinkov: od krepitve imunskega sistema in boljšega spanja do zniževanja krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja.
Za nekatere od teh učinkov obstajajo zanimive laboratorijske ali manjše klinične raziskave, vendar dokazi pri ljudeh za zdaj niso dovolj trdni, da bi lahko trdili, da reishi preprečuje ali zdravi omenjene bolezni.
To je pomembno tudi zato, ker izrazi, kot sta »krepi imunski sistem« ali »znižuje holesterol«, zvenijo veliko bolj dokončno, kot to dopuščajo trenutni znanstveni podatki. V Evropski uniji morajo biti zdravstvene trditve za živila podprte z ustreznimi znanstvenimi dokazi; EFSA opozarja, da je bilo več kot 70 odstotkov ocenjenih zahtevkov za zdravstvene trditve zavrnjenih zaradi nezadostne znanstvene podlage.
Reishi je zato trenutno bolje razumeti kot predmet zanimivih raziskav kot pa kot čudežno zdravilo.
Naravno ne pomeni vedno tudi neškodljivo
Tudi pri gobah in rastlinskih pripravkih velja, da oznaka »naravno« še ne zagotavlja varnosti.
Pri uporabi reishija so med možnimi neželenimi učinki opisani slabost, težave s spanjem, suha usta, zaprtje, srbečica in vrtoglavica, opisani pa so bili tudi redki primeri poškodb jeter.
Posebna previdnost je potrebna pri ljudeh, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, saj lahko reishi poveča tveganje za krvavitve, ter pri zdravljenju z zdravili, ki zavirajo imunski sistem. Kdor se zdravi zaradi raka ali drugih kroničnih bolezni oziroma redno jemlje zdravila, naj se zato pred uporabo prehranskih dopolnil z reishijem posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom.
Čaj, prašek ali izvleček?
Ker je trosnjak reishija trd in vlaknat, ga praviloma ne uživamo kot običajne užitne gobe. Tradicionalno ga narežejo ali zmeljejo ter iz njega pripravljajo dalj časa kuhane prevretke oziroma čaje.
Na trgu je danes še veliko več izvlečkov, praškov in kapsul, pri katerih pa velja biti pozoren na sestavo izdelka. Različni proizvodi lahko vsebujejo različne vrste Ganoderme, različne dele gobe ali micelija in zelo različne koncentracije izvlečkov. Posledično tudi izdelkov med seboj ni mogoče preprosto primerjati.
In prav zato ni univerzalnega odmerka reishija, za katerega bi lahko rekli, da prinaša določene zdravstvene koristi.
Lahko jo vzgojimo tudi doma
Če vas svetlikava pološčenka bolj kot zaradi prehranskih dopolnil navdušuje kot goba, jo je mogoče tudi gojiti. Gobe iz rodu Ganoderma uspevajo na lesu oziroma substratih iz lesa, za domače gojenje pa so na voljo že pripravljeni kompleti z micelijem.
Na hlodih razvijejo značilne bleščeče pahljačaste trosnjake, v drugačnih pogojih gojenja pa lahko dobijo tudi nenavadno razvejano obliko.
Domače gojenje je tudi precej boljša možnost kot nabiranje v gozdu. Svetlikava pološčenka je namreč ena od zavarovanih vrst slovenskih gliv in jo je v naravi najbolje samo občudovati.
Reishi tako ostaja fascinantna goba z dolgo zgodovino uporabe in številnimi biološko aktivnimi snovmi, zaradi katerih jo znanstveniki še naprej preučujejo. Naziv »goba nesmrtnosti« pa je vendarle najbolje razumeti kot del njene kulturne in zgodovinske dediščine – ne kot zdravstveno obljubo.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
