Pred zanositvijo je dobro, da ženska (in moški) zniža maščobno maso

Težave s prekomerno težo so vse pogostejše, z debelostjo se sooča že ena petina Slovencev. In če smo včasih ljudi z res pretiranim presežkom kilogramov opazovali večinoma čez lužo, se je nekako po zahodni strani Evrope debelost sedaj razširila tudi pri nas. Vse več procesirane hrane, opuščanje zdravih navad, dolgi delovniki, med katerimi večinoma presedimo, in pretiran stres so nas pripeljali do točke, ko se bomo kot družba morali začeti pogovarjati o tem, kako ustvariti bolj zdravo prihodnost.

Živimo namreč v debelilnem okolju, kar - kot nam je v intervjuju, ki ga lahko preberete tukaj - razložila endokrinologinja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine, pomeni, da gre za čas in prostor, ko je vedno manj lokalne, sezonske hrane v vsakdanji prehrani, ne kuhamo več doma.

»Kar pogosto pomeni odvisnost od predpripravljene, energijsko goste in hranilno revne hrane. Pomanjkanje časa in energije za vsakodnevne obrede uživanja hrane in medsebojnega druženja. Družbena toleranca do ekonomskih pritiskov in nenadzorovanega agresivnega oglaševanja, predvsem tistega, ki naslavlja otroke in mladostnike.

V kontekst debelilnega okolja sodi tudi iskanje življenjskih bližnjic. Potem še urbanizacija s pomanjkanjem varnih in zdravju prijaznih poti za hojo, rekreacijskih površin, dostopnost učinkovitega javnega prometa. Spreminjanje črevesne mikrobiote – občutljivega ekosistema bakterij v naših prebavilih. Podvrženost dolgim delovnikom, stresu, motenemu spanju, slabemu duševnemu zdravju,« razloži dr. Jensterle Sever.

Nosečnost s prekomerno telesno težo prinaša zaplete

A moramo poudariti, da debelosti nikakor ni mogoče povezovati zgolj z odločitvami in voljo posameznika. Znanost je v zadnjih letih dokazala zelo pomembno vlogo možganskih centrov za nadzor apetita in genetske predispozicije oziroma nagnjenost, ki ima pomembno vlogo pri tem, kako se posameznik odziva na takšno debelilno okolje.

Veliko lahko na tem področju naredi že ženska, ki se odloča za otroke. Kot nam je povedala Polona Podnar, dr. med. specialist ginekologije in porodništva, bi se nosečnice in mladi nasploh morali zavedati dolgoročnih posledic hormonskega neravnovesja, ki se začenja že v otroštvu, rezultat pa postaja katastrofalen, kar se kaže v vse večji pojavnosti karcinomov, avtoimunskih bolezni, diabetesa, hipotiroze, izgorelosti …

Hormonsko neravnovesje seveda v veliki meri vpliva na reproduktivno zdravje ženske.

»Tako debelost kot neplodnost sta v veliki meri posledica hormonskega neravnovesja, pri čemer gre za iste hormone (ščitnični hormoni, inzulin, rastni hormon, estrogeni in testosteron ...) in iste razloge, ki privedejo do neravnovesja - neustrezna prehrana, premalo gibanja, slaba kvaliteta spanja, predvsem pa imamo vse več težav zaradi hormonskih motilcev,« pojasnjuje ginekologinja.

»Debelost je običajno posledica kombinacije vseh teh dejavnikov, ki preko različnih mehanizmov povzročajo slabše delovanje jajčnikov. Rezultat so motnje ciklusa, odsotnost ovulacij in menstruacij, težave pri zanositvi, manjši je tudi delež uspešnih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pogostejši so splavi. Nosečnost ženske s prekomerno telesno težo je povezana tudi s pogostejšimi zapleti v nosečnosti (nosečnostna sladkorna bolezen, hipertenzivni zapleti, prirojene napake ploda, splavi, mrtvorojenost) in s slabšimi porodniškimi izidi,« opozarja.

PREBERITE ŠE -> Ginekologinja opozarja: Zaradi tega večina mamic svojega otroka sploh ne pozna

Zato je pred poskusom zanositve dobro, da ženska (pa tudi moški) zniža maščobno maso. »Večja količina maščobnega tkiva pomeni tudi večjo hormonsko in metabolno motnjo; vsak korak v smeri znižanja maščobne mase izboljša stanje mikrookolja, v katerem se bo razvijal plod, obenem pa zmanjšuje tveganje za praktično vse bolezni sodobnega časa in tudi prezgodnje staranje.

Večja količina maščobnega tkiva pomeni tudi večjo hormonsko in metabolno motnjo. Foto: Shutterstock

Debelost sicer neugodno vpliva tudi na reproduktivno zdravje moških; obstaja namreč obratno sorazmerje med ITM (indeks telesne mase) in nivojem testosterona, kar pomeni posledično slabšo spermatogenezo. Korekcija metabolnega in hormonskega neravnovesja že pred nosečnostjo je zato z vidika zdravja tako ploda kot dolgoročno obeh staršev več kot dobrodošla,« predlaga dr. Polona Podnar.

Ne položimo bolezni otroku v zibelko

Kot že omenjeno, hormonsko neravnovesje, ki je posledica prekomerne telesne mase, namreč močno vpliva na plod. Kot pojasnjuje dr. Podnar, prekomerna telesna teža v nobenem primeru ni zdravo stanje, kar pri nosečnici pomeni, da se plod enostavno ne bo razvijal v optimalnih razmerah.

»Hormonski sistem ploda se razvija že od zgodnje nosečnosti in vsaka motnja ali sprememba v prehrani in endokrinem statusu matere in posledično ploda vodi v razvojne prilagoditve in trajne spremembe strukture, fiziologije in metabolizma ploda, sama temu rečem kar "tovarniške nastavitve".

PREBERITE ŠE -> Rekli so ji, da je neplodna, a je spremenila prehrano in zanosila

Debelost, na primer, običajno spremlja hiperinsulinemija; le-ta skupaj s kronično povišanim nivojem glukoze pri materi stimulira prekomerno izločanje inzulina pri plodu, kar povzroči preveliko kopičenje maščobnega tkiva že pri plodu; podobno se "narobe" ali pa vsaj drugače razvijejo ostali žlezni sistemi.

To že v osnovi pomeni predispozicijo za najrazličnejše bolezni kasneje v odrasli dobi, kot na primer bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, debelost, osteoporozo … Debelost pri sedemletnih deklicah je pomemben neodvisni dejavnik tveganja za slabšo funkcijo jajčnika in posledično lahko tudi neplodnost kasneje v odrasli dobi.

Ne smemo pa zanemariti niti direktnih učinkov debelosti na sam potek poroda, ki pogosto počasneje napreduje, zaradi metabolno spremenjene nosečnice zahteva več ukrepanj in se večkrat konča s porodniškimi posegi, ki pa pomenijo tudi večje tveganje za poškodbe ploda med porodom,« zaključi strokovnjakinja.