Fizioterapevt svetuje: Rad bi ostal v dobri formi

Spoštovani, redno prebiram vaše prispevke in sem že odločen, da vas v kratkem obiščem. Priporočil vas je tudi znanec, ki je že bil v vaši ordinaciji v Šmart­nem pri Cerkljah. Prosil bi vas za mnenje glede možnosti za čim daljšo ohranitev moje samostojnosti. Star sem namreč 72 let, sem vsakodnevno športno aktiven, v veselje pa mi je tudi pridelovati domačo zelenjavo in urejati dom in njegovo okolico. Kaj mi svetujete? Hvala in vse dobro vam želim. Se vidiva kmalu,

Stane

Odgovarja fizioterapevt Anže Sirc

Gospod Stane, zelo vam privoščim, da vam telo tako dobro služi in da ostajate tako aktivni. Naj bo tako tudi v prihodnje! Zavedate se, da to ni samoumevno in da je treba za zdravje telesa in duha skrbeti vsak dan.

V današnjem tempu ne najdemo časa za umiritev, saj je vse polno dražljajev, ki nas vlečejo stran od bistva življenja. Če bi se umirili, bi lahko prisluhnili sebi, svojim občutkom in tako slišali, kaj nam sporoča telo. Tako pa ves ta hrup preglasi naše občutke in telo je lahko tudi desetletja izpostavljeno preobremenitvam. Tega se zavemo šele, ko ne zmore več in to pokaže s konkret­nimi znaki, ki nas ustavijo. Takrat pride na vrsto ugotavljanje vzroka za težavo. Pregledi pri zdravnikih, takšna in drugačna slikanja, preiskave in še kaj pripeljejo do diagnoze. Potem se načrtuje optimalno zdravljenje. Razna zdravila so marsikdaj prva izbira, mogoče bo za optimalno zdravljenje potrebna operacija, tej pa sledi rehabilitacija. Tu ima fizioterapija pomembno vlogo pri vzpostavljanju kar se da dobre funkcije pacienta. S pooperativno rehabilitacijo se ukvarjam praktično vsak dan. Z manualno fizioterapijo pripravim tkivo za izboljšanje funkcije, z usmerjenimi terapevtskimi vajami pa se to tkivo okrepi. Ergonomija vsakodnevnih aktivnosti telo razbremeni nepotrebnih obremenitev in tako zmanjšuje možnosti za ponovne poškodbe. Zavedati se je namreč treba, da vsaka poškodba na telesu pusti določene posledice in da je telo tako vedno bolj ranljivo. Vse življenje si nalagamo poškodbe, in ko tkivo ne zdrži več, imamo problem.

Vsak dan obravnavam osebe, ki so aktivne, ki skrbijo za svoje telo, vendar se jim kljub temu pojavijo težave. Nekje pride do preobremenitve. Najpogosteje se to zgodi v ledvenem ali vratnem delu hrbtenice ter seveda v kolenskem in ramenskem sklepu. V taki situaciji so pacienti pri meni deležni manualnih tehnik, naučijo se vaj, ergonomije in še marsičesa. Prepričan sem, da bi bilo preobremenitev bistveno manj, če bi se več govorilo o pomenu krepitve zdravja in bi spodbujali preventivo. A to je stvar prioritet. Zagotovo je smiselno čim prej začeti z usmerjeno pozornostjo in nego svojega telesa. Tisti, ki k meni pridejo na preventivno fizioterapevt­sko obravnavo, so deležni podobnih terapevtskih tehnik, le da so te usmerjene v preprečevanje pojava preobremenitev in poškodb. Spodbujam izboljšanje gibljivosti, mišične koordinacije in moči, kontrolo drže telesa, sprostitev telesa kot celote ... Si predstavljate, da bi svoj avtomobil peljali k mehaniku šele takrat, ko se ustavi? Za raznorazno mehanizacijo imamo rezervne dele, pri človeškem telesu pa je precej drugače.

Znanje o ergonomiji dela, sedenja in športni aktivnosti bi morali otroci usvajati v vseh letih šolanja. Sedenje res ne spodbuja zdravega razvoja telesa, a brez tega, kot kaže, ne gre, zato bi se morali otroci učiti tudi zavedanja drže telesa ter njene korekcije in primernih vaj za vzdrževanje dobre funkcije telesa. To so osnove, ki bi jih moral znati vsak osnovnošolec! Namesto nepotrebnega balasta bi se lahko naučili živ­ljenjsko pomembnih veščin. Tako bi podpirali zdrav razvoj mladega telesa in preprečevali preobremenitve, ki pripeljejo do poškodb v prihodnosti. Kako dobro popotnico za življenje bi dali vsem mladim, če bi jim v šolah k temu dodali še zdrave in uravnotežene obroke, pripravljene iz lokalne in naravno pridelane hrane. Slovenija ima možnost za to in zato je to izvedljivo, le začeti je treba delovati v to smer.

Ravnokar so me poklicali, ali lahko mladeniču naredim fizioterapevtski pregled in terapijo. Pri igranju nogometa je poskušal rešiti nenatančno podajo in si v neugod­nem položaju poškodoval narastišče stegenske mišice. Testiranje je pokazalo na skrajšave in povišan tonus mišic spodnjega uda. Take mišice imajo slabe možnosti za varno izvajanje gibov in so izpostavljene tveganju za poškodbo ob povečani obremenitvi. Fant obiskuje srednjo šolo in devet let trenira v klubu. Kaj se dogaja, da ima lahko po vseh letih športne vzgoje in vodenih treningov tako skrajšane mišice? Takih primerov sploh ni malo in vem, da bi več preventive zagotovo pomagalo.

Vsem želim veliko prijetnih občutkov, predvsem šolarjem ob zaključevanju šolskih obveznosti, za kar se je pogosto treba tudi malo potruditi.