Ta velikonočna začimba ima več vitamina C kot jabolka
Drobnjak je ena prvih svežih zelenih začimb, ki pri nas vzklije po dolgi mrzli zimi in nam postrže z bogastvom vitaminov, mineralov in antioksidantov. Sorodnik česna in čebule, v sebi skriva presenetljivo bogastvo zdravilnih učinkovin. Znano je, da spodbuja krvni obtok, čisti kri, podpira prebavo, krepi odpornost, pomaga pri izločanju odvečne vode iz telesa ter deluje protibakterijsko in protivnetno. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C in drugih hranil je še posebej dobrodošel v prehodnih obdobjih, ko telesu primanjkuje energije. Čeprav ga uporabljamo v majhnih količinah, lahko pomembno prispeva k boljšemu počutju.
Rastlina z dolgo tradicijo
Drobnjak (Allium schoenoprasum) je trajna čebulnica in najmanjša vrsta užitnih lukovk, v katero spadajo tudi česen, čebula in por. Njegovo latinsko ime izhaja iz grških besed skhoinos (biček) in prason (por), v Sloveniji pa ga poznamo tudi pod ljudskimi imeni, kot sta šnitloh ali šnitlah. Kot začimba in zdravilna rastlina ima dolgo zgodovino uporabe, človeštvo ga pozna že več kot 4000 let. Rimljani so verjeli, da lajša bolečine pri opeklinah in vnetem grlu, v nekaterih kulturah pa so mu pripisovali celo zaščitno, skoraj magično moč.
Drobnjak izvira iz osrednje Azije, danes pa uspeva po vsem svetu, tako v Evropi kot tudi drugod. Je ena redkih rastlin rodu Allium, ki raste tako na stari kot novi celini. Najdemo ga na vrtovih, travnikih in celo v naravi, kjer njegov vonj odganja škodljivce, cvetovi pa privabljajo čebele. Dobro uspeva tudi v lončkih, zato ga lahko na balkonu ali okenski polici gojijo tudi tisti, ki živijo v stanovanju. Zraste do približno 30–50 centimetrov visoko, ima ozke, votle liste in majhne čebulice. Spomladi in zgodaj poleti zacveti v nežno vijoličastih, zvezdastih cvetovih, ki niso le okras, temveč tudi užitni. Rastlina se po rezanju hitro obnavlja, zato jo lahko redno uporabljamo skozi vso sezono.
Učinkovine v drobnjaku in njihov vpliv na zdravje
Drobnjak je morda na krožniku le skromna zelena začimba, vendar po hranilni vrednosti preseneti. Vsebuje vitamine A, C in K, vitamine skupine B, po nekaterih virih tudi vitamin B12, poleg tega pa še številne minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij, železo, mangan, fosfor, natrij in žveplo. Prav zaradi te kombinacije hranil drobnjak že dolgo velja za rastlino, ki ne le izboljša okus jedi, temveč tudi blagodejno podpira organizem.
Posebej izstopa njegova vsebnost vitamina C. V 100 gramih drobnjaka ga je približno 50 miligramov, kar pomeni okoli 85 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. To je za zelišče zelo veliko. Za primerjavo: da bi podobno količino vitamina C dobili z jabolki, bi jih morali pojesti skoraj kilogram, po nekaterih primerjavah celo precej več. Prav zato je drobnjak dragocen v času spomladanske utrujenosti, ko telo potrebuje več podpore za odpornost, energijo in obnovo.
Poleg vitamina C vsebuje tudi veliko vitamina A oziroma karotenoidov, ki podpirajo zdravje oči, kože in sluznic, ter vitamin K, ki je pomemben za normalno strjevanje krvi in za ohranjanje kostne gostote. To pomeni, da drobnjak ne podpira le imunskega sistema, ampak tudi zdravje kosti in sklepov, kar postaja s staranjem še posebej pomembno. V njem najdemo tudi folat in holin, snovi, ki sodelujeta pri celični obnovi, delovanju živčevja, spominu in razpoloženju.
Njegova posebna vrednost pa ni le v vitaminih in mineralih, temveč tudi v bioaktivnih snoveh. Tako kot česen in čebula vsebuje žveplove spojine, med njimi alicin ter sorodne organske spojine, ki imajo protibakterijsko, protivnetno in antiseptično delovanje. Prav te snovi so zaslužne za značilen vonj drobnjaka in za velik del njegovih blagodejnih učinkov na zdravje. V drobnjaku so tudi flavonoidi, zlasti kvercetin, pa lutein, zeaksantin, fenolne spojine, saponini in druga antioksidativna rastlinska barvila, ki pomagajo varovati celice pred poškodbami prostih radikalov.
Zaradi takšne sestave drobnjak ugodno vpliva na srce in ožilje. Njegove spojine pomagajo širiti žile, izboljšujejo njihovo prožnost, prispevajo k zniževanju krvnega tlaka ter lahko zmanjšujejo raven slabega holesterola in trigliceridov v krvi. S tem se zmanjšuje tveganje za nalaganje oblog v žilah in za razvoj ateroskleroze. Nekateri viri omenjajo tudi njegov blag antitrombotični učinek, kar pomeni, da lahko prispeva k manjšemu tveganju za nastanek krvnih strdkov.
PREBERITE ŠE -> Čemaž: kako z njim hujšamo, si povrnemo energijo in izboljšamo zdravje
Drobnjak je zelo cenjen tudi zaradi vpliva na prebavo. Spodbuja tek, pospešuje izločanje prebavnih sokov in pomaga pri boljši presnovi hrane. Uporaben je pri napihnjenosti, vetrovih, počasni prebavi in občutku teže po jedi. Tradicionalno so ga uporabljali tudi za odpravljanje črevesnih zajedavcev, pri blažjih želodčnih težavah ter za razkuževanje prebavil. Zaradi protimikrobnega in protiglivičnega delovanja lahko pomaga ohranjati bolj zdravo črevesno okolje in zavirati razrast nekaterih škodljivih mikroorganizmov.
Blagodejno vpliva tudi na izločanje odvečne vode iz telesa, saj deluje kot blag diuretik. S tem spodbuja delovanje ledvic in pomaga pri odvajanju toksinov, zato so ga v preteklosti uporabljali kot rastlino za čiščenje krvi in splošno pomladno krepitev. Ker vsebuje tako železo kot vitamin C, ki izboljšuje njegovo absorpcijo, je lahko koristen tudi kot del prehrane pri slabokrvnosti oziroma pri ljudeh, ki potrebujejo več podpore pri tvorbi rdečih krvničk.
Nekatere raziskave drobnjaku pripisujejo tudi protitumorni potencial. Predvsem žveplove in fenolne spojine naj bi pomagale zavirati nenormalno rast celic ter ščitile tkiva pred oksidativnimi poškodbami. Seveda to ne pomeni, da je drobnjak zdravilo, vsekakor pa sodi med tista zelišča, ki lahko kot del raznolike prehrane prispevajo k zmanjševanju tveganja za nekatere kronične bolezni. Podobno velja za njegove antioksidante, ki lahko pomagajo upočasnjevati procese staranja ter ugodno vplivajo na kožo, lase in splošno vitalnost.
Drobnjak podpira tudi odpornost. Vitamin C spodbuja nastajanje belih krvnih celic, antioksidanti pa pomagajo telesu v boju proti oksidativnemu stresu in vnetjem. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali pri vnetem grlu, prehladih, kašlju in za lajšanje spomladanske izčrpanosti. Ker nekoliko raztaplja sluz in spodbuja izkašljevanje, ga nekateri uvrščajo tudi med koristna zelišča za dihala.
Čeprav drobnjak ne sodi med najmočnejše zdravilne rastline in ga praviloma uživamo v manjših količinah, je njegova redna vključitev v prehrano vseeno dragocena. Je ena tistih rastlin, ki na videz deluje skromno, v resnici pa s svojo kombinacijo vitaminov, mineralov, antioksidantov in žveplovih spojin pomembno podpira prebavo, odpornost, srce in ožilje ter splošno vitalnost organizma.
Je boljši svež, posušen ali zamrznjen?
Drobnjak je v kuhinji izjemno cenjen zaradi svojega nežnega, rahlo česnastega okusa. Uporabljamo ga kot začimbo, še posebej pa zasije zdaj v času velike noči, saj se odlično poda k vsem vrstam jajčnih jedi. Najbolje ga je uživati svežega, saj s kuhanjem ali sušenjem izgubi velik del hranilnih snovi in arome. Če ga imamo veliko, pa ga lahko tudi zamrznemo, saj s tem ohrani večino okusa. Najbolje je, da ga svežega nasekljamo in nato razporedimo v vrečice z vakuumskim zapiranjem ali kar v modelčke za led, da bomo odmerke imeli vedno pri roki.
Nasekljan drobnjak popestri solate, juhe, enolončnice, namaze, krompirjeve jedi, ribe in različne omake. Pogosto ga kombiniramo s skuto ali maslom, odličen pa je tudi kot nadomestek česna ali čebule. Poleg ozkih dolgih listov so užitni tudi drobnjakovi cvetovi, ki jih lahko uporabimo kot dekoracijo jedi ali pa jih z njimi začinimo, ko želimo manj intenziven okus drobnjaka, saj imajo nežnejšo aromo. Cvetove lahko prav tako zamrznemo, saj jih je na rastlini naenkrat veliko, nato pa do naslednjega leta nič več. Najlepše se bodo ohranili, če jih cele položimo v vakuumske vrečke in zamrznemo.
PREBERITE ŠE -> Pehtran: tej začimbi so včasih rekli zmajevo zelišče (in to je razlog)
Kdo naj bo pri uživanju previden
Čeprav je drobnjak za večino ljudi varen, je pri uživanju potrebna zmernost. Večje količine lahko povzročijo prebavne težave, napihnjenost ali vetrove. Previdni naj bodo tudi posamezniki, ki so alergični na rastline iz družine lukovk (čebula, česen, por), ter tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, saj drobnjak vsebuje vitamin K, ki vpliva na strjevanje krvi.
Pomembno opozorilo velja tudi za lastnike hišnih ljubljenčkov: v večjih količinah je drobnjak lahko strupen za pse in mačke, zato naj živali do njega nimajo dostopa.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
