Dejali so mi, da so to posledice koronavirusa, v resnici je bilo veliko huje
Morda nenadnemu izgubljanju kilogramov, nočnemu potenju in pogostim virozam sprva ne bi pripisovali resne pozornosti, a vse to so znaki, ob katerih bi se vsak od nas moral odzvati in obiskati zdravnika. Vzrok za takšne simptome je lahko resna bolezen – kot je recimo krvni rak.
»Kronične bolezni sicer ne napredujejo hitro in za sam razplet ni toliko pomembno, a so diagnosticirane jutri ali čez nekaj mesecev, a je pomembno, da bolnik ve, da ima težave in kako je videti, če bolezen dobi zagon,« je na novinarski konferenci pred letošnjim mednarodnim mesecem krvnih rakov, ki ga obeležujemo v septembru, povedal prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. hematolog, internist in klinični farmakolog, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.
Pot do zdravnika rešuje življenje
Samo Zver se spominja svojih začetkov dela kot hematolog, ko so starejši kolegi paciente s kronično limfocitno levkemijo puščali v nevednosti.
»Pomembno je, da krvni bolniki vedo, na kaj morajo biti pozorni. Ob vseh spremembah, zgubljanju kilogramov, potenju, pogostim bakterijskim okužbam, je edina pravilna pot, pot do osebnega zdravnika. To so dejansko stvari, ki rešujejo življenja. Še nekaj! Velikokrat imamo predsodke, vključno z mano, in si mislimo, da preiskav, kot so rektoskopija ali kolonoskopija ne potrebujemo, a pomislite tudi na ta neugodna mesta, zaradi katerih prav nobeden ne hodi k zdravniku z užitkom. Tudi tukaj namreč lahko srečamo nekatere rakave bolezni, zato bodimo na to pozorni,« svetuje prof. dr. Samo Zver.
Krvni rak sicer ni ena sama bolezen, temveč zelo heterogena skupina hematološko-onkoloških bolezni, kot so limfom, levkemija, diseminirani plazmocitom, mielodisplastični sindrom (MDS) in druge. Čeprav so za vsako od posameznih vrst krvnega raka prisotni specifični simptomi in znaki, jih lahko spremljajo tudi splošni ali B simptomi:
»V sklopu tako imenovanih B simptomov hujšanje pomeni spontano izgubo 10 odstotne telesne teže v šestih mesecih, zaradi hudega nočnega potenja pa se mora bolnik večkrat na noč preobleči. Pozorni smo, če je bolnik prebolel več bakterijskih pljučnic v enem letu, je pogosto potreboval antibiotično terapijo ali bolnišnično zdravljenje, oz. so pri njem pojavljale glivične ali oportunistične okužbe. Seveda nobena od omenjenih stvari ni značilna oziroma specifična le za krvne bolezni, moramo pa ob njih biti pozorni in opraviti dodatno diagnostiko,« je pojasnila Urška Rugelj, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za zdravljenje limfomov na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Limfom velikokrat prepoznamo zaradi otekline.
Energije kar ni in ni bilo
»Najpogostejši znak, ki si ga, ker je tako jasen in pacienta prisili za obisk zdravnika, nekako želimo, je pojav otekline. Torej povečane bezgavke, lahko na vratu, v pazduhah, v dimljah, lahko pa tudi tam, kjer je ne vidimo dovolj hitro, v trebuhu, v medpljučju, te se najdejo povsem po naključju, ko bolnik naredi kakšno drugo slikovno preiskavo zaradi druge težave in najde še limfom,« o limfomu pove specialistka.
»Tudi utrujenost je lahko znak za alarm, ta je sicer lahko razlog za marsikatero težavo, a ko se človek v celem dnevu sploh ne more sestaviti, moramo biti pozorni, prav tako pozorno spremljamo povišano telesno temperaturo ob večerih, v ozadju pa ni nobene okužbe,« še doda o simptomih krvnih bolezni.
Prav utrujenost je hudo pestila Metko Kržan, ki je ob začetku leta 2021 dobila diagnozo diseminiranega plazmocitoma. »Tisto leto sem začela s prebolevanjem koronavirusa, kar se ni zdelo nič posebnega, delala sem od doma, videti je bilo kot običajna viroza. Ko pa sem se vrnila na delo, sem bila brez energije, dopoldne je še nekako šlo, delo sem opravila, popoldne pa nisem več ničesar zmogla. Nikakor nisem prišla do energije, ki sem jo imela nekoč. Na sprehodih sem se morala večkrat ustaviti, težave sem imela z dihanjem.
Osebna zdravnica me je napotila k pulmologinji, ki je dejala, da so to posledice okužbe s COVID-19 in da se bo stanje sčasoma izboljšalo. Nakar so se pojavile bolečine v križu, ki pa so bile drugačne kot prej, ko sem imela težave hernijo. Dobila sem protibolečinske injekcije, bilo je nekoliko bolje, a spomladi, ko me je čakalo delo na vrtu, nisem mogla delati, kar bi morala. Zbolela sem za virusnim obolenjem, ob krvni sliki mi je zdravnica rekla, da se kri nekje izgublja, šla sem domov in čez 14 dni spet zbolela. Takrat je zdravnica opravila bolj razširjen pregled in takoj me čakala napotnica za hematologa,« opiše dva meseca dolgo pot do postavitve diagnoze, kar je hitro.
Hitro se je začelo tudi zdravljenje, prestala je presaditev krvotvornih matičnih celic in se prebila do uspešne remisije. Sedaj Metka Kržan živi polno življenje, kot pove sama, zaradi določenih sprememb po bolezni še bolj polno kot prej. Tudi zaradi društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, s katerim zdaj osvešča o pomenu pravočasnega odkrivanja simptomov krvnih rakov.
PREBERITE ŠE -> Kdaj je napihnjenost znak za alarm in moramo obiskati zdravnika
Da sta zgodnja diagnostika in zdravljenje krvnih rakov za bolnika dejansko življenjskega pomena, je poudarila Mojca Dreisinger, dr. med., spec. hematologije, z Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor:
»Z zgodnjim odkritjem diseminiranega plazmocitoma lahko preprečimo pojav litičnih lezij kosti, patoloških zlomov in s tem povezane bolečine, ki lahko bolnika kljub zdravljenju kronično spremljajo in močno poslabšajo kakovost življenja. Še posebej ključno pri zgodnji prepoznavi je, da se omejijo zapleti bolezni, kot so ledvična okvara, hude okužbe, srčno popuščanje, kar lahko vpliva na primernost bolnika za določene vrste zdravljenja, s tem tudi stopnjo odziva na zdravljenje in dolgoročno preživetje.«
Kmalu po poroki zatipal oteklino
Profesor Samo Zver je podaril, kako kompleksni so krvni raki. »Poudariti je treba, da ima vsaka bolezen svoje posebnosti. Lahko da mlad človek, ki nikoli ni imel nobenih težav, kar naenkrat ne more več vstati iz postelje, ker ga tako zelo bolijo sklepi, vzame analgetike in je tisti hip vse v redu, bolečina se ponovi čez tri tedne, ponovi zgodbo, spet vse v redu, dokler ne pride nekdo, ki ga ima dovolj in ga pošlje k zdravniku, tam vztraja pri temeljitem pregledu. Izkaže se, da gre za diseminirani plazmocitom,« o težki diagnostiki krvnega raka pove Zver.
Pri Benjaminu Starcu, ki je kmalu po svoji poroki zbolel za Hodgkinovim limfomom, je bil simptom sicer očiten.
»Pri 26 letih sem zatipal povečano bezgavko v desni ključnici, po preiskavah se je pokazalo, da je teh bezgavk še veliko več in da gre za Hodgkinov limfom. Seveda je bil pri tistih letih to velik šok, sledilo je zdravljenje, ki pa je bilo uspešno. Bilo je zelo naporno, a ob podpori družine in prijateljev bistveno lažje. Zdravljenje je izčrpavajoče, zelo si utrujen, telo ti ne dovoli več, zato ga moraš poslušati, delati po svojih zmožnostih,« zgodbo deli Benjamin Starc, ki posledic bolezni danes ne čuti in dodaja, da živi še bolje kot prej.
PREBERITE ŠE -> Mlada Slovenka z redko boleznijo: Kot bi bila že zjutraj nekoliko opita
Podpora bližnjih je ob hudih boleznih izrednega pomena, veliko pomoči pa nudijo tudi različna združenja in društva. Za krvne bolnike je tisti most med pacientom in stroko Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L.
»V društvu iz lastnih izkušenj vemo, da je najtežje obdobje v spoprijemanju z boleznijo, obdobje, ko je človek že v fazi diagnostike, ko ima postavljen sum na diagnozo, ni pa ta še potrjena. Ljudje takrat potrebujejo zelo veliko podpore, razumevanja in dodatnih informacij. Takrat namreč, četudi še nimajo postavljene diagnoze, delajo svoje zaključke. Takrat je naša naloga, da jih pomirimo in smo hkrati most med njimi in stroko. Ker nismo strokovnjaki, jim ne svetujemo, jim pa glede na lastne izkušnje, pomagamo pripravljati vprašanja za strokovnjake,« pravi Kristina Modic, izvršna direktorica L&L.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
