Četrti najpogostejši rak pri ženskah po svetu je vsako leto usoden za 40 Slovenk

Generacije deklet, ki so po programu proti humanim papiloma virusom (HPV) cepljene v šestem razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje (CIN2+) kot generacije, ki te možnosti zaščite še niso imele, je pokazala raziskava presejalnega programa Zora. Ob 20. evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu so strokovnjaki poudarili, da bi v Sloveniji med prvimi v Evropi lahko še bolj zmanjšali breme in raka materničnega vratu celo izkoreninili, za to pa je ključna vsaj 90-odstotna precepljenost deklic in dečkov proti HPV.

Slovenija namreč že dosega dva od treh ciljev Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema: več kot 70-odstotno udeležbo v presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu ter učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 odstotkih žensk.

Pomembna značilnost raka materničnega vratu je, da ga povzroča virus. Okužba s človeškim papiloma virusom (HPV) je glavni vzrok za njegov nastanek in s tem virusom se vsaj enkrat v življenju okužijo skoraj vsi spolno aktivni posamezniki, pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V nasprotju s številnimi drugimi raki, za katerimi primarno zbolevajo starejši ljudje, je rak materničnega vratu praviloma rak žensk v najbolj aktivnem obdobju, pojavljati se začne po 25. letu starosti. V državah, kjer nimajo organiziranega presejalnega programa, vrh praviloma doseže pred 50. letom starosti. Zelo dolgo ni nobenih simptomov, in šele ko se razširi, začne povzročati težave.

PREBERITE ŠE -> Skrivno življenje ploda v maternici: smeh, kolcanje in poslušanje glasbe

Četrti najpogostejši rak pri ženskah po svetu je vsako leto usoden za 40 Slovenk. »Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih ginekoloških pregledov vsaka tri leta, po naših podatkih odkrijemo raka materničnega vratu kar devet let prej kot pri tistih, ki na ginekološke preglede ne hodijo. To žal pomeni, da imajo te ženske bistveno manj možnosti za uspešno zdravljenje in preživetje,« poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja presejalnega programa Zora.

Pomembna je redna udeležba v presejalnem programu Zora

V letu 2024 je bilo v Sloveniji odkritih 81 novih primerov raka materničnega vratu, vendar je zelo spodbudno, da je bilo to rekordno najmanjše število novih primerov od uvedbe organiziranega populacijskega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora leta 2003.

In kako visoka je udeležba žensk v presejalnem programu Zora, v okviru katerega se letno odkrije in uspešno pozdravi okrog 1200 predrakavih sprememb visoke stopnje, ki bi drugače napredovale v raka? V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji v okviru programa Zora pregledanih 87 odstotkov vseh žensk v ciljni skupini od 20 do 64 let, kar nas uvršča v evropski vrh; zadnja triletna pregledanost v ciljni skupini je 73 odstotkov. Rezultati pregledanosti se razlikujejo v posameznih starostnih skupinah, teritorialnih enotah in časovnih obdobjih. Najnovejši podatki kažejo, da se na preventivne preglede še vedno najslabše odzivajo ženske, stare med 55 in 64 let, se pa v zadnjem obdobju tudi pri njih pregledanost nekoliko povečuje, so ob 20. evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Urška Ivanuš poziva ženske, da tudi po koncu rodne dobe hodijo vsaka tri leta na redni presejalni pregled k izbranemu ginekologu: »Če so presejalni izvidi do 64. leta starosti negativni, potem je verjetnost, da boste zboleli za rakom materničnega vratu, zelo majhna in pregledi niso več potrebni. Do takrat pa nikar ne odnehajte, saj je rak, odkrit v začetnem stadiju, zelo dobro ozdravljiv, kakovost življenja po zdrav­ljenju pa pomembno boljša. S pravočasnim odkritjem in zdravljenjem predrakavih sprememb pa se rak niti ne razvije, zato s preventivnim pregledom pri ginekologu nikar ne odlašajte!«

PREBERITE ŠE -> 10.000 korakov ni čarobna meja: nova resnica o hoji in zdravju

Cepljena dekleta, ki se redno udeležujejo programa Zora, so najbolj varna

Pomembno vlogo pri preprečevanju raka materničnega vratu in tudi drugih rakov, povezanih s HPV-okužbami, ima cepljenje proti HPV. V Sloveniji se po rednem programu cepljenja izvaja pri dekletih (od leta 2009) in fantih (od leta 2021) ob sistematičnih pregledih v 6. razredu osnovne šole. Kot že zapisano, je raziskava programa Zora pokazala, da je v generacijah deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj predrakavih sprememb visoke stopnje (CIN2+) kot v generacijah, ki te možnosti še niso imele. In to kljub temu, da je trenut­na precepljenost v Sloveniji približno 50-odstotna.

Raziskava potrjuje učinkovitost programa cepljenja in poziva k še večjemu prizadevanju za povečanje precepljenosti deklic in dečkov proti HPV na poti k odpravi raka materničnega vratu. Proti HPV se lahko v breme obvez­nega zdravstvenega zavarovanja cepijo tudi zamudnice in zamudniki oziroma vsi mladi do dopolnjenega 26. leta starosti. Urška Ivanuš poudarja, da so redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu potrebni tudi pri cepljenih ženskah. Cepivo proti HPV namreč ščiti pred najpomembnejšimi, ne pa pred vsemi genotipi, ki lahko povzročijo raka materničnega vratu. Cepljena dekleta, ki se redno udeležujejo programa Zora, so najbolj varna pred tem rakom in verjetnost, da bodo kdaj zbolela, je izjemno majhna.

Zakaj s cepljenjem ne odlašati do večje starosti otroka oziroma mladostnika?

Zakaj strokovnjaki staršem priporočajo, da je cepljenje proti HPV najbolje opraviti v zgodnji adolescenci? Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je cepljenje proti HPV naj­učinkovitejše, če se opravi v zgodnji mladosti, saj je takrat imunski odziv nanj bistveno boljši kot pozneje. »Prav tako je pomembno, da se opravi še pred prvimi spolnimi stiki, saj so okužbe mogoče že kmalu po začetku spolnega življenja posameznika. Cepljenje proti HPV varuje pred okužbo in ne zdravi že obstoječe okužbe.«

Vedeti velja še nekaj, nam­reč, da cepljenje proti HPV ne preprečuje le predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, pač pa tudi druge vrste rakov. Tako na NIJZ: »Trajne okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV povzročajo tudi od 25 do 78 odstotkov drugih rakov spolovil, 88 odstotkov raka zadnjika in 31 odstotkov raka ustnega dela žrela pri ženskah in moških. Poleg tega cepljenje proti HPV preprečuje papilome grla in genitalne bradavice. Gre torej za bolezni tako pri moških kot ženskah. Rakava obolenja pri moških – denimo rak penisa, rak zadnjika in rak ustnega dela žrela – so sicer redkejša kot rak materničnega vratu pri ženskah, vendar pogostost nekaterih (npr. raka ustnega dela žrela pri moških) narašča. Poleg tega so oboji prenašalci okužbe. Z zadostno precepljenostjo se lahko kroženje tega virusa med prebivalstvom omeji, breme raka materničnega vratu in drugih rakov, povezanih s HPV, pa zmanjša.«