ZDRAVJE SRCA

Če v dnevu presedite toliko časa, je vaše srce izpostavljeno velikemu tveganju

Ko boste izračunali, koliko ur na dan preživite v sedečem položaju, boste najverjetneje osupnili.
Fotografija: Če velik del dneva presedimo, smo bistveno bolj izpostavljeni srčno žilnim boleznim. Foto: DELO UI
Odpri galerijo
Če velik del dneva presedimo, smo bistveno bolj izpostavljeni srčno žilnim boleznim. Foto: DELO UI

Če dnevno sedite več kot 10 ur in pol, ste bistveno bolj podvrženi tveganju za srčno žilne bolezni, so pokazali rezultati raziskave, ki jo je vodila ekipa strokovnjakov iz inštituta Broad.

Potrdili so, da se pri tolikšnem sedenju tveganje za srčno popuščanje poveča za 40 odstotkov, tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni pa za 54 odstotkov. Celo več, tudi če posamezniki redno telovadijo, to ne zadostuje za popolno nevtralizacijo negativnih učinkov dolgotrajnega sedenja. Zato je še kako pomembno, da, kar se le da, zmanjšamo čas sedenja.

Študija, objavljena v reviji Ameriškega kolidža za kardiologijo (ACC), je analizirala podatke 89.530 ljudi, ki so nosili merilnike aktivnosti en teden. Povprečna starost udeležencev je bila 62 let, spremljali pa so jih v povprečju osem let.

Vadba ne pomaga, treba je omejiti čas, preživet v sedečem položaju

Pomembno je omejiti čas, preživet v sedečem položaju, saj tudi tisti, ki se dnevno gibajo dovolj, torej dosežejo 150 minut zmerne do intenzivne vadbe na teden, niso imuni na tveganja, povezana s prekomernim sedenjem.

Tisti, ki so sedeli več kot 10 ur in pol dnevno in so hkrati izpolnjevali priporočila za telesno aktivnost, so imeli 15 odstotkov večjo verjetnost za srčno popuščanje in 33 odstotkov večjo verjetnost za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki so sedeli manj.

Primerjava tveganj med aktivnimi in neaktivnimi osebami kaže, da neaktivne osebe, ki sedijo več kot 10 ur in pol dnevno, izpostavljajo svoje srčno zdravje največjemu tveganju. Aktivne osebe sicer zmanjšajo tveganje, vendar to ne pomeni, da so popolnoma varne. Pomen gibanja in hkrati omejevanja sedečega časa je zato ključnega pomena za ohranjanje zdravja srca.

Raziskovalci poudarjajo, da je pomembno zmanjšati čas, preživet v sedečem položaju, in vključiti več gibanja v vsakodnevno rutino. »Da bi sedeli manj kot deset ur in pol na dan je realen minimalni cilj za boljše srčno zdravje,« pravi kardiolog Shaan Khurshid iz Splošne bolnišnice v Massachusettsu. Tudi majhne spremembe, kot je vstajanje in gibanje vsako uro, lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za srčne bolezni.

Ena izmed rešitev je visoka miza, ob kateri delo opravljamo stoje. Foto: Shutterstock
Ena izmed rešitev je visoka miza, ob kateri delo opravljamo stoje. Foto: Shutterstock

Po mnenju strokovnjakov, ki so izvedli omenjeno raziskavo, bi javnozdravstvene smernice morale vključevati jasna priporočila glede maksimalnega časa, ki ga posameznik sme preživeti v sedečem položaju. Po rezultatih omenjene študije bi bilo smiselno omejiti čas sedenja na največ 10 ur in pol dnevno. Ta prag je bil identificiran kot ključni mejnik, kjer se tveganje za srčno popuščanje in srčno žilne bolezni znatno poveča.

Večkrat vstanimo in se sprehodimo

Vključevanje gibanja v vsakodnevno rutino je ključnega pomena za zmanjšanje negativnih učinkov dolgotrajnega sedenja. Dr. Keith Diaz iz Medicinskega centra univerze Columbia svetuje, da redni premori za gibanje, kot sta vstajanje in hoja, pomagajo mišicam pri uravnavanju krvnega sladkorja in maščobnih nivojev. Tudi majhne spremembe, kot so kratki sprehodi ali uporaba stoječih miz, lahko bistveno zmanjšajo tveganje za srčne bolezni.

Med preprostimi ukrepi, s katerim lahko bistveno znižamo količino presedenega časa, so tudi, da avtomobil zamenjamo za kolo ali se v službo odpravimo peš, zvečer pa se, namesto da se usedemo na kavč, raje odločimo za rekreacijo.

 

Vsebina je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.

Preberite še:

V prodaji