Ta sorta jesenskih buč je daleč najbolj zdrava (vsebuje največ antioksidantov)

Ni jeseni brez buč. Pravzaprav so postale kar nekakšen simbol za ta letni čas. A če še vedno mislite, da so buče rezervirane zgolj za dekoracijo za noč čarovnic, potem je skrajni čas, da si razširite kulinarična obzorja. Buče namreč niso samo izredno okusne, ampak tudi neverjetno zdrave. 

Katero sorto buč izbrati? 

Botanični rod buč (Cucurbita) je precej velik, vanj pa spadajo tako jesenske kot poletne buče (med katere prištevamo zelene bučke). Vse so del družine bučevk, kjer najdemo tudi melone, lubenice in kumare. 

Tudi zgolj med jesenskimi bučami (ki jim nekateri pravijo tudi zimske ali celo kar muškatne buče) je izbira pestra, obstaja na desetine sort, od majhnih lepotičk, ki jih lahko primemo v dlan do gromozanskih velikank, ki tudi pri nas tradicionalno tekmujejo za naziv največje in najtežje buče.

Če vas zanima okus, vam sicer ne priporočamo, da jih sodite po velikosti, saj večja buča niti slučajno ne pomeni tudi boljše kulinarične kakovosti. 

Sorte buč se razlikujejo še po obliki, barvi tako zunanje lupine kot mesa v notranjosti, trdoti lupine (lahko je zelo voščena in neužitna, lahko pa je mehka, kot npr. pri bučah hokaido, kjer s pečenjem postane izredno okusna ter jo lahko brez skrbi pojemo) in seveda po okusu. 

Nekatere so slajše, druge oreškastega okusa, obstajajo celo takšne, ki spominjajo na kostanj. Meso določenih se po kuhanju ali pečenju stopi v ustih kot maslo, medtem ko nekatere ostanejo bolj vlaknaste.

Glede na to je izbira sorte torej precej odvisna od jedi, ki jo pripravljamo. Za sladice so najboljše bolj sladke in maslene, medtem ko so za juhe in priloge primernejše bolj aromatične sorte z oreškastimi aromami. 

Jesenskih buč obstaja na desetine sort, ki se ne razlikujejo samo vizualno, ampak predvsem po teksturi mesa in okusu. Nekatere so tako izjemne, da so slastne že same po sebi. Foto: Shutterstock

Vitamini, minerali in antioksidanti v bučah

Prav vse jesenske buče so izredno zdravo živilo. Vsebujejo prehranske vlaknine, vitamine A, C, E in B6, tiamin, niacin, folat, antioksidante, polisaharide, polifenole ter minerale, kot so kalij, magnezij, fosfor, baker, mangan in železo – ob tem pa imajo malo maščob in kalorij.

Vendar pa med sortami prihaja do razlik v količini hranil, zato so nekatere še posebej dobra izbira, če želite iz mesa ene buče izvleči kar največ za svoje zdravje. 

PREBERITE ŠE -> Recept za bučno juho – skrivnost, zakaj nas vsako jesen očara znova in znova

Buče uravnavajo krvni sladkor

Raziskave so sicer pokazale, da lahko polisaharidi, ki so prisotni v vseh jesenskih bučah, spodbudijo izločanje inzulina in pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja, kar pomeni, da so vse jesenske buče izredno dobro živilo za diabetike.

A to še ni vse, saj jesenske buče vsebujejo tudi niancin (vitamin B3) in določene snovi, ki se v našem telesu pretvorijo v ta vitamin, za katerega so študije pokazale, da ima prav tako dober učinek na presnavljanje sladkorjev in maščob, ter pomaga znižati krvne in jetrne markerje za sladkorno bolezen, kar pomeni, da redno uživanje jesenskih buč lahko obvaruje naš metabolizem. 

Pa vendar, prej smo omenili, da obstajajo med jesenskimi bučami še posebej zdrave sorte. Ena takšnih je po mnenju strokovnjakov buča maslenka, znana tudi pod imenom »butternut«, ki po videzu spominja na veliko hruško bledo kožne barve, v notranjosti pa skriva živo oranžno slastno meso. 

Maslenke so, kot že ime razkriva, kremastega okusa, ko jih skuhamo ali spečemo, pa njihovo mesto postane mehko kot maslo, a nikakor vlaknasto kot pri nekaterih drugih sortah jesenskih buč. Foto: Shutterstock

Maslenka – najbolj zdrava buča med jesenskimi sortami

Maslenka druge sorte jesenskih buč prekaša v količini betakarotena – pomembnega antioksidanta, ki se v našem telesu pretvori v vitamin A in sodeluje pri številnih vitalnih procesih organizma. 

Ljudje ob omembi vitamina A najprej pomislijo na dober vid, vendar pa ta antioksidant krepi tudi človeški imunski sistem, ter ščiti celice pred vnetji, oksidativnim stresom in staranjem. Prav tako deluje kot fotozaščita pred soncem in varuje naše kožne celice pred poškodbami UV žarkov. 

Maslenke vsebujejo tudi več vlaknin kot druge sorte jesenskih buč, kar ima veliko prednost, saj nas prehrana, bogata z vlakninami, nasiti za dalj časa, kar je dobrodošlo za vse, ki želijo shujšati ali ohranjati zdravo telesno težo. Prav tako pa vlaknine spodbujajo delovanje črevesja in v njem krepijo razmerje dobrih bakterij, kar seveda vpliva na miselne procese in imunsko odpornost telesa. 

Maslenke so v primerjavi z drugim sortami jesenskih buč tudi bolj bogate z mineralom kalijem. V 100 gramih maslenke je okrog desetina dnevno priporočene količine kalija za odrasle osebe. Ta mineral je ključen za pravilno delovanje vseh celic, tkiv in organov v človeškem telesu.

Ne samo, da spodbuja delovanje mišic, vzdržuje tudi kislinsko, elektrolitsko in tekočinsko ravnovesje ter celično signalizacijo. Kalij je nujen za reguliranje krvnega tlaka, saj pomaga izločati odvečni natrij ter vodo, ki jo slednji veže nase. Raziskave pa so pokazale, da uživanje kalija krepi srčno-žilno zdravje. 

PREBERITE ŠE -> Zakaj bi morali na svoj jedilnik nujno uvrstiti buče hokaido 

Primerjava hranilnih vrednosti 

Na 100 gramov ima maslenka 65 kalorij, 2 grama vlaknin, 352 miligramov kalija in 4229 mikrogramov beta-karotena.

Navadna jesenska buča pa le 21,5 kalorije, 0,41 grama vlaknin, 281 miligramov kalija in 2571 mikrogramov beta-karotena.