Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje naraščanje bolniške odsotnosti, so nedavno objavili na NIJZ. Z vprašanjem absentizma, torej povečanega bolniškega dopusta, se delodajalci seveda ukvarjajo, manj pa se posvečajo prezentizmu, prisotnosti na delovnem mestu, ko to ni potrebno ali je celo škodljivo. O tem smo se pogovarjali z Andrejo Samec Koderman, strokovnjakinjo, ki svetuje podjetjem, nekaj opažanj iz prakse pa je dodal Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta.
Pogosti ukrepi delodajalcev, da bi zmanjšali neupravičene bolniške dopuste, so različne finančne spodbude za koriščenje omejenega minimalnega števila dni bolniškega dopusta v preteklem koledarskem letu ali tudi kakšen nagradni dan dopusta. Vendar so ti ukrepi diskriminatorni do tistih zaposlenih, ki dejansko zbolijo ali se resno poškodujejo in vodijo v zdravstveni prezentizem.
Poznamo izraz absentizem, manj znan pa je izraz prezentizem na delovnem mestu.
Andreja Samec Koderman: Izziv povečanega absentizma je delodajalcem dobro poznan. Redno ga spremljajo in če se poveča, sprejemajo različne ukrepe. Ugotavljam pa, da se delodajalci ne ukvarjajo z izzivi prezentizma. Tu bi najprej izpostavila zdravstveni prezentizem, ko zaposleni kljub bolezni ali poškodbi prihajajo na delo, čeprav bi bili upravičeni do bolniškega dopusta. Vzrok za zdravstveni prezentizem lahko iščemo tako na strani delodajalca kot delavcev. Za delodajalca je izziv v kulturi organizacije, ki tolerira ali morda celo spodbuja zdravstveni prezentizem. Vidimo pa tudi sodelavce, ki menijo, da so nezamenljivi, ne zaupajo sodelavcem, zato raje samoiniciativno prihajajo na delo med bolniškim staležem ali dopustom.
Pravite, da delodajalci včasih sprejemajo odločitve, ker so za podjetje dobre kratkoročno, dolgoročno pa se izkaže, da ni tako. Na primer nagrajujejo zaposlene, ki so na bolniški manj kot en teden na leto in podobno.
Andreja Samec Koderman: Prevelik delež bolniškega dopusta seveda negativno vpliva na poslovni izid podjetja, zato delodajalci sprejemajo različne ukrepe za omejevanje absentizma. Žal pa so ti ukrepi le kratkoročni in pogosto vodijo v zdravstveni prezentizem. Eden izmed takšnih pogosto zaznanih ukrepov so različne finančne spodbude delodajalcev za koriščenje omejenega minimalnega števila dni bolniškega dopusta v preteklem koledarskem letu ali tudi kakšen nagradni dan dopusta. Delodajalci takšne ukrepe v večini sprejemajo, ker želijo preprečiti oziroma zmanjšati neupravičene bolniške dopuste. Vendar so ti ukrepi diskriminatorni do tistih zaposlenih, ki dejansko zbolijo ali se resno poškodujejo.
V praksi ugotavljam, da takšni ukrepi nimajo pravega učinka na tiste zaposlene, ki morda izigravajo bolniški dopust, hkrati pa vplivajo na delavce, ki imajo občutek odgovornosti do svojega dela in delodajalca, zato ti delavci pogosto predčasno prekinejo bolniški dopust in se vrnejo na delo neozdravljeni. Moramo se zavedati, da bodo delavci, ki prihajajo na delo bolni, v prihodnosti pogosteje zboleli.
Nekatere takšne nepravilne odločitve lahko vodijo tudi v izgorelost zaposlenih. Kako pogost pojav je to in kako ga preprečiti?
Andreja Samec Koderman: Če vse pogosteje prihajamo na delo bolni, to vsekakor vpliva na naš imunski sistem. Bolan zaposleni zaradi slabega počutja vsekakor ni enako produktiven kot zdrav sodelavec. Napake pri delu so pogostejše, koncentracija je slabša in posledično tudi kakovost dela. Prav tako se poveča tveganje za nastanek delovnih nezgod. Vse to še dodatno pripomore k povečanju stresa zaradi nedoseganja rezultatov pri delu. Sčasoma ti zaposleni čutijo vse večjo utrujenost, pojavljajo se dodatni zdravstveni izzivi in na koncu se znajdejo v začaranem krogu izgorelosti. Zatiskanje oči pred prezentizmom je tudi zatiskanje oči pred izgorelostjo.
V okviru projekta za certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Republika Slovenija, obravnavate to tematiko. Lahko z vidika družbene odgovornosti pojasnite problematiko prezentizma?
Aleš Kranjc Kušlan: Prezentizem ima lahko večplastne negativne posledice. V času covida se je občutljivost delodajalcev zelo dvignila, manj pa je razumevanja za svobodno izbiro kraja dela zaradi boljšega počutja, boljše izrabe časa, bolj kreativnega okolja in pomena odklopa od službene komunikacije po koncu delovnika.
Kaj svetujete delodajalcem?
Aleš Kranjc Kušlan: Delodajalci naj omogočijo večjo prožnost pri načrtovanju delovnega časa in kraja dela. Tako bodo imeli bolj zadovoljne in pripadne zaposlene, ki bodo bolj produktivni, obenem pa bo to priložnost za ustvarjanje zaupanja in odgovornosti tako zaposlenih kot vodij.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: