Pogosto jo zamenjujejo s sindromom kronične utrujenosti ali depresijo, o čemer smo že pisali. Žal se prevečkrat zgodi, da bolnika splošni zdravnik najprej pošlje k psihiatru in bolezen s tem ignorira. Šele kasneje, če ga zdravnik prepozna kot bolnega – ali bolna oseba sama izbrska svojo morebitno diagnozo, se začne proces rehabilitacije, v katerem morajo sodelovati različni strokovnjaki: revmatolog, ortoped, fiziater, nevrolog, psiholog ali psihiater. Obravnava se takrat šele lahko začne. Po izkušnjah premnogih bolnikov v naši državi posluha za to primanjkuje, fibromialgijo še najbolj resno obravnava URI Soča v Ljubljani.
Posvetil se ji je dr. William Glasser, priznan ameriški psihiater, ki je razkril to skrivnostno in vse bolj razširjeno obolenje, ki napade štirikrat več ljudi, predvsem ženskega spola, kot rakava obolenja.
Fibromialgijo so uradno vpisali v medicinski leksikon kot stanje dolgotrajnih mišičnih bolečin, ki jih spremljajo huda utrujenost, nespečnost, driska, napihnjenost, vzdraženost mehurja in glavobol. Nekateri zdravniki jo imajo za resnično, drugi za izmišljeno, a ostaja dejstvo, da je najbolj razširjena, boleča in hromeča sodobna bolezen.
Nanizali smo znake vseh faz kronične utrujenosti, zdaj pa bomo povzeli znake oziroma bolje rečeno bolečine, ki spremljajo bolnike s fibromialgijo. Tako bo pozoren bralec morda zaznal nekatere razlike, ki se kažejo tudi v podrobnostih.
Značilne bolečine
Največ bolečin se pojavlja v predelu, kjer se stikata glava in vrat, ter v zgornjem delu ramen, bolečina se nadaljuje proti prsnici, širi se v ledveno-križni del, nad ritnico ali pod njo. Boli tudi na dlančni strani podlakti in notranji strani kolen. Bolečina je stalna in traja mesece. Pojavljajo se težave s spanjem, motnje spomina in koncentracije, depresija in neopredeljen strah, pogost občutek oteklosti v nogah in rokah, bolečine v trebuhu (driska, zaprtje), težave s sečili (pogosto uriniranje, pekoče uriniranje), suha usta, nos, oči, nemirne noge, težave pri menstruaciji, občutljivost za mraz.
Fibromialgija peče
Dr. William Glasser je eden tistih strokovnjakov, ki je opozarjal, da fibromialgija ni psihiatrične narave oziroma vsaj ne povsem.
Razložiti ter zdraviti jo je poskušal s pomočjo lastne teorije, ki ne priznava zdravljenja duševnih motenj s kemičnimi sredstvi. »Pojav fibromialgije je značilen predvsem za sposobne ženske, ki žive v skladu z idejo, da imajo pomembno vlogo v svetu in veliko več dajejo okolju, kot iz njega sprejemajo. V sebi nosijo velika pričakovanja do sebe, svojih otrok, zakona in kariere. In ko se ta pričakovanja ne izpolnijo, je fibromialgija njihov nezavedni pobeg,« je bil prepričan dr. Glasser.
Pričakovanja so kot dobri nameni. S čistim srcem in dobrim namenom stopa posameznik v ta svet, med ljudi, v družbo, ob tem pa ne misli nase in se na sicer nezavedni ravni vodi naravnost v pekel. Ker fibromialgija peče. Dobesedno.
Resnično boli telo
In če se človeku uspe ustaviti tik pred vrati pekla, lahko samo hvaležno umolkne, obsijan z milostjo, da mu je to dano. Dan trenutek za nov vdih, za čas, ki ga je še ujel, za tisti zadnji vlak, ko lahko končno na novo tlakuje pot k sebi, v samo središče svoje osebnosti z vso čustveno kompetenco. Ozaveščen, da se mora najprej nahraniti sam v tem jedru, iz katerega so ga do tedaj bolj ali manj ropali. Čustvena kompetentnost je torej sposobnost, ki nam omogoča ostati v odgovornem, neviktimiziranem in nesamoškodljivem odnosu s svojim okoljem. Zmožnost in želja ter upanje, da lahko končno najdemo v sebi prostor zase, da si odpočijemo. In na novo zgradimo dom. Po svojih zmožnostih. In na podlagi novih, lastnih uvidov. S pomočjo vseh, na vrata katerih smo potrkali in iskali po-moč.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: