Boleče noge ob toplih dneh ne bi smele biti del vašega vsakdana
S tem pa na dolgi rok škodujete svojemu telesu in iz dneva v dan slabšate stanje svojega ožilja.
Pogosta zmota je, da so večerni ali nočni krči v mečih posledica pomanjkanja magnezija. Magnezij lahko pomaga po večjih telesnih naporih ali intenzivni aktivnosti, če pa se krči pojavljajo po običajnem dnevu, brez posebnih obremenitev, je smiselno pomisliti tudi na kronično vensko bolezen (KVB). Telo s simptomi pogosto opozarja, da je pretok krvi v venah oslabljen. Pomembno je, da teh opozorilnih znakov ne preslišimo.
KVB prizadene že vsakega drugega posameznika, največkrat pa ženske po 30. letu, ljudi s čezmerno telesno težo, tiste, ki niso aktivni, in nosečnice, ki se jim možnosti pojava bolezni povečajo z vsako nosečnostjo. Nosečnost dodatno obremeni vene v nogah, hormonske spremembe in povečan pritisk v trebušni votlini pa vplivajo na pretok krvi.
Čeprav se bolezen po navadi pojavi šele po 30. letu, se pri 27 % bolnikov lahko prvi simptomi pojavijo tudi že prej. Bolezensko stanje pa slabšajo tako sedeča kot stoječa dela, zato je za posameznike, ki so k obolenju nagnjeni ali ki že čutijo prve simptome, pomembno, da si vzamejo več odmorov za razteg telesa in gibanje. Priporočljivo je, da svojim nogam privoščite odmor od sedenja ali stanja na mestu vsaj enkrat na uro.
Kaj je kronična venska bolezen (KVB)
Kronična venska bolezen je obolenje, pri katerem vene v nogah ne vračajo krvi dovolj učinkovito proti srcu. Najpogosteje gre za oslabljene venske zaklopke, zaradi katerih kri zateka nazaj in zastaja v nogah. Posledica je povišan tlak v venah, kar sčasoma povzroča otekanje, bolečine, kožne spremembe in pri napredovali bolezni tudi vensko razjedo. Slovenska priporočila KVB opredeljujejo kot sklop simptomov in znakov zaradi povečanega tlaka v povrhnjih ali globokih venah spodnjih udov.
Prvi znaki bolezni
Začetki obolenja so večkrat lahko pripisani zgolj utrujenosti in v poletnih mesecih vročini, vendar je pomembno, da jih odkrijete, še preden bolezen napreduje do hujših zapletov. Pogosto se pokažejo kot bolečine v mečih, občutku težkih in utrujenih nog, včasih tudi v nočnih krčih. Mnogi menijo, da je za to krivo pomanjkanje magnezija, in pričakujejo izboljšanje stanja z vnosom suplementov, vendar magnezij pomaga le v primeru, da ste bili bolj telesno aktivni kot po navadi – če ste hiteli le po vsakdanjih opravkih in se najdete v zgornjem opisu, bi lahko bila za to razlog kronična venska bolezen.
Znaki, na katere bodite pozorni:
- občutek težkih, utrujenih ali napetih nog,
- bolečine ali pekoč občutek v nogah,
- srbenje,
- nočni krči,
- nemirne noge,
- otekanje gležnjev, zlasti proti večeru,
- drobne pajkaste žilice,
- mrežaste vene,
- vidne, razširjene in zvijugane krčne žile.
Napredovala bolezen se kaže s temnejšo obarvanostjo kože, vnetjem kože, otrdelo kožo na goleni, lipodermatosklerozo in vensko razjedo, ki se najpogosteje pojavi nad notranjo stranjo gležnja.
Pri kom se lahko pojavi
KVB se lahko pojavi pri odraslih vseh starosti, je pa z leti vse pogostejša. Strokovnjaki med dejavniki tveganja navajajo debelost, nosečnost, genetsko predispozicijo, poškodbe nog, predhodne krvne strdke, dolgotrajno sedenje ali stanje, premalo gibanja in kajenje. Faktor ostaja tudi starost, saj se možnost obolenja veča z vsakim letom, posebej na udaru so ženske, sploh nosečnice, pa tudi posamezniki s čezmerno telesno težo, saj vsak odvečni kilogram pritiska na žile v nogah in s tem telesu otežuje potisk krvi nazaj proti srcu.
KVB pa ob predispoziciji težko uidemo, saj poslabšanje stanja povzročata tako sedeče kot stoječe delo, premalo gibanja in druge okoliščine. Bolj na udaru pa so kadilci in posamezniki s težavami z žilnim sistemom po telesu, kot je predhodna globoka venska tromboza ali vnetje ven, ter tisti, ki so v preteklosti že imeli poškodbe ali operacije nog.
Kako bolezen napreduje
Bolezen običajno napreduje počasi. Začne se lahko z občutkom težkih nog brez vidnih sprememb. Nato se pojavijo pajkaste žilice, mrežaste vene, krčne žile, otekanje, kožne spremembe in pri najtežjih oblikah venska razjeda. Mednarodna klasifikacija CEAP (mednarodno sprejet sistem za opis kroničnih venskih bolezni) opisuje napredovanje od C0, ko ni vidnih znakov, do C6, ko je prisotna aktivna venska razjeda.
V začetnih stopnjah se težave pogosto pojavijo ob koncu dneva, po daljšem stanju, sedenju ali v toplejših mesecih. Noge so lahko težke, napete in boleče, čeprav na koži še ni vidnih sprememb. Prav zato veliko ljudi prve znake spregleda ali jih pripiše utrujenosti, vremenu, starosti ali pomanjkanju magnezija.
Ko bolezen napreduje, postanejo spremembe vedno bolj opazne. Najprej se lahko pojavijo drobne razširjene žilice, ki jih mnogi razumejo predvsem kot estetsko težavo. Sčasoma se razvijejo izrazitejše krčne žile, noge začnejo otekati, predvsem okoli gležnjev, občutek teže pa se lahko ponavlja iz dneva v dan. Nekateri opazijo, da jih zvečer tiščijo čevlji ali da na koži ostanejo sledi nogavic.
Pri napredovali bolezni koža zaradi dolgotrajnega zastoja krvi postane bolj občutljiva. Pojavijo se lahko srbenje, suhost, rjavkasto obarvanje kože, vnetje in otrdelost tkiva. To kaže, da bolezen ne vpliva več samo na vene, ampak tudi na kožo in podkožje. V najhujših primerih nastane venska razjeda, rana, ki se običajno pojavi v predelu goleni ali gležnja in se težko celi.
Kronična venska bolezen pa ne izgine sama od sebe. Brez ustreznega ukrepanja se težave lahko stopnjujejo.
Zakaj je KVB treba odkriti zgodaj
Zgodnje odkrivanje je pomembno, ker lahko ukrepi omilijo simptome, upočasnijo napredovanje in zmanjšajo tveganje za poznejše zaplete. Če bolezen ostane neprepoznana ali nezdravljena, lahko napreduje v trajno otekanje, kronično vnetje kože, zadebelitev in otrdelost kože, slabše celjenje ran in vensko razjedo. Med zaplete zaradi krčnih žil sodijo tudi krvavitev, varikozni ekcem, dolgotrajno celjenje ran, venske razjede, površinska venska tromboza in v redkejših primerih globoka venska tromboza.
Na kaj vse KVB vpliva
Kronična venska bolezen vpliva na vsakdanje počutje, gibanje, spanje, delovno sposobnost in kakovost življenja. Bolečina, otekanje in občutek težkih nog se pogosto poslabšajo po dolgem sedenju ali stanju, težave pa lahko omejujejo hojo, šport, delo v stoječem položaju in spanec zaradi krčev ali nemirnih nog. Pri napredovali bolezni se pojavijo vidne kožne spremembe in rane, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje. Težave se pogosto izraziteje pokažejo ob koncu dneva, ko se človek umiri. Noge so lahko napete, vroče, boleče ali nemirne, zato počitek ne prinese vedno takojšnjega olajšanja.
Najboljše metode za lajšanje simptomov
Pri lajšanju simptomov pomagajo redna hoja in vaje, ki aktivirajo mečne mišice, saj te pri gibanju delujejo kot naravna črpalka in pomagajo potiskati kri iz nog nazaj proti srcu. Koristno je tudi, da med počitkom noge dvignemo nad raven srca, zlasti po daljšem dnevu, ko so noge težke, napete ali otekle.
Dolgotrajno stanje in sedenje lahko težave poslabšata, zato je priporočljivo, da med delom večkrat vstanemo, se sprehodimo ali naredimo nekaj preprostih vaj za stopala in gležnje. Pri ljudeh s čezmerno telesno težo pa lahko izguba teže razbremeni vene in omili pritisk v nogah.
Pomembna je tudi skrb za kožo, predvsem kadar se pojavijo srbenje, suhost ali znaki dermatitisa. Toplota pogosto poslabša občutek težkih nog, zato se je smiselno izogibati dolgotrajnemu izpostavljanju vročini, vročim kopelim in savni, če ti simptome okrepijo.
Kompresijske nogavice lahko pomagajo zmanjševati otekanje in druge simptome, kadar jih priporoči zdravnik. Pred uporabo kompresije pa mora zdravnik izključiti kakšno drugo arterijsko bolezen.
Zdravljenje kronične venske bolezni
Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni, simptomov in diagnoze, ki naj jo postavi vaš osebni zdravnik ali specialist, možnosti za lajšanje simptomov pa je več.
Je pa pomembno, da poleg navodil zdravnika upoštevamo še praktične nasvete in v svoj vsakdan vključimo aktivnosti, ki bodo pomagale pri simptomih, kot so redno razgibavanje, hoja, dvig nog nad višino srca in nadzor telesne teže.
V veliko pomoč je lahko tudi kompresijska terapija, kjer pa je možnosti več: elastične nogavice, ki lahko segajo do kolen ali objamejo celotno nogo, opcija pa ostaja tudi povijanje nog. Pomembno pa je, da se izbereta pravilna velikost in stopnja kompresije glede na vsakega posameznika, zato se o tem posvetuje z zdravnikom.
Kirurško zdravljenje se danes uporablja bolj selektivno, predvsem takrat, ko manj invazivne metode ne zadoščajo. O načinu zdravljenja odloča specialist na podlagi pregleda, simptomov, ultrazvočnega izvida in splošnega zdravstvenega stanja bolnika.
Bolniki težave večkrat poskušajo lajšati tudi z različnimi hladilnimi geli in kremami. Ti izdelki lahko začasno zmanjšajo občutek težkih nog ali prijetno hladijo kožo, ne vplivajo pa na vzrok bolezni.
Pri nekaterih bolnikih se uporabljajo tudi venoaktivna zdravila, ki lahko zmanjšajo občutek težkih nog, bolečino in otekanje. Izbiro zdravila mora voditi zdravnik ali farmacevt, saj je pomembno, da bolnik zdravilo uporablja pravilno in dovolj dolgo. Eno od takih zdravil, ki je na slovenskem trgu na voljo že 25 let, je tudi Detralex.
Zakaj za zdravljene KVB izbrati prav Detralex
Med zdravili, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje simptomov KVB, je tudi Detralex, ki je v Sloveniji že več kot 25 let in se uporablja tudi drugod po svetu. Detralex vsebuje prečiščeno mikronizirano flavonoidno frakcijo – to so prečiščene rastlinske učinkovine v zelo drobnih delcih, ki jih telo lažje izkoristi. Glavne učinkovine so diosmin in flavonoidi, izraženi kot hesperidin, rastlinski snovi iz agrumov, ki pomagata krepiti vene in izboljševati krvni obtok. Pri Detralexu gre torej za učinkovine rastlinskega izvora, ki delujejo na vene in drobne krvne žile. Mikronizirana oblika delcev v zdravilu pa telesu omogoča najučinkovitejšo absorpcijo.
Delovanje zdravila je usmerjeno predvsem v izboljšanje tonusa ven in podporo venskemu obtoku. Detralex pomaga krepiti stene ven in izboljšuje njihovo elastičnost, hkrati pa zmanjšuje venske zastoje. Vpliva tudi na vnetne procese v venah in izboljšuje mikrocirkulacijo oziroma pretok krvi v najmanjših žilah, kapilarah.
Kako jemati zdravilo Detralex
Zdravilo je treba jemati skladno z navodilom za uporabo oziroma po priporočilu zdravnika ali farmacevta. Pri dolgotrajnih težavah z venami strokovnjaki poudarjajo predvsem rednost jemanja in vztrajnost, saj se učinki ne pokažejo čez noč. Jemanje zdravila običajno spremljajo tudi drugi ukrepi, kot so hoja, dovolj gibanja in po potrebi uporaba kompresijskih nogavic.
Detralex je na voljo v petih različnih pakiranjih, za ljudi, ki zdravilo uporabljajo dalj časa, pa je na voljo tudi trimesečno pakiranje s 180 tabletami, ki je cenovno ugodnejša možnost. Zdravilo je mogoče kupiti v vseh lekarnah in slovenskih spletnih lekarnah. Ob nakupu po spletu strokovnjaki priporočajo previdnost, saj se pojavlja vse več lažnih spletnih lekarn, zato je pomembno izbirati preverjene ponudnike.
Več informacij:
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.
