Aronija, približno dva metra visok in nezahteven grm, se s svojo zdravo in hranljivo sestavo uvršča na sam vrh med jagodičevjem in sadjem na sploh, zato je lahko podpora celotnemu človeškemu organizmu. Vsebuje vitamine A, C, E, B in celo zelo redek vitamin P, ki spodbuja delovanje in absorbcijo vitamina C. Aronija se kopa v razkošju železa, betakarotena, kalija, kalcija, mangana, joda, fosforja in bora itn. in je lahko v veliko pomoč pri številnih bolezenskih stanjih in tegobah.



Aronija telo čisti toksinov ter virusov in škodljivih bakterij in mu obenem krepi odpornost, telesu pomaga hitreje okrevati po posegih in operacijah, krajša tudi čas celjenja ran. Po nekaterih študijah ostri spomin in izboljšuje koncentracijo, blaži glavobole in migrene ter ugodno vpliva na presnovo. Odpravlja zgago, umirja krče in bolečine v želodcu ter črevesju in pomaga odpravljati drisko, blagodejno deluje tudi na žolčnik in jetra. Dviguje raven železa v krvi, mnogi jo priporočajo tudi v nosečnosti, saj vsebuje tudi folno kislino. Po nekaterih raziskavah naj bi preprečevala celo razvoj rakavih obolenje ter nevrodegenerativnih bolezni, kot je alzheimerjeva.



Najbolj priljubljena je v sokovih in čajih, najpogumnejši pa si privoščijo kar jagode, ki so sicer kisle in trpke, a neizmerno zdrave. Mnogi jih dodajo smutijem in jogurtom. Izvirnejši se bodo lotili priprave marmelad, sirupov in likerjev. Na dan lahko zaužijemo do 20 svežih ali suhih plodov, če pijemo sok, pa nekje do 50 mililitrov! Aronijo si zaradi močnega okusa privoščimo po jedi, najraje po zajtrku.