Ali voda s kumaro res hidrira bolj kot navadna? In zakaj ne bi smeli jesti grenkih kumar

Kumare so eden tistih poletnih pridelkov, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne. Ko jih je na vrtu v izobilju, jih režemo v solate, dodajamo sendvičem, iz njih pripravljamo hladne juhe in omake, nekaj kolobarjev pa položimo še v vrč vode. Tako dobimo osvežilno pijačo, ki je videti kot iz hotelskega velnesa.

Ker kumaro skoraj v celoti sestavlja voda, jo nekateri odpravijo kot prehransko nezanimivo zelenjavo. Drugi ji pripisujejo skoraj čudežne učinke, od razstrupljanja telesa in uravnavanja krvnega sladkorja do preprečevanja raka in topljenja maščob. Resnica je, kot pri večini živil, nekje vmes.

Kumare niso zdravilo in tudi voda z nekaj njihovimi rezinami ne hidrira bolje od navadne vode. Kljub temu so lahko zelo dobrodošel del poletne prehrane. So osvežilne, vsebujejo malo kalorij in nekaj koristnih hranil, zaradi blagega okusa pa jih zlahka vključimo v najrazličnejše obroke. 

Niso tako hranilne kot druga zelenjava 

Navadna kumara (Cucumis sativus) spada v družino bučevk, kamor sodijo tudi buče, bučke, melone in lubenice. Čeprav jo v kuhinji obravnavamo kot zelenjavo, je njen užitni del z botaničnega vidika plod. Izvira iz Azije, danes pa jo gojijo skoraj po vsem svetu.

Kumare vsebujejo približno 95 odstotkov vode, zato so med najbolj osvežilnimi živili. Sto gramov sveže kumare ima le okoli 15 kilokalorij, zaradi česar lahko z njimi povečamo prostornino obroka, ne da bi mu dodali veliko energije.

Poleg vode vsebujejo manjše količine vitamina C, kalija, magnezija, mangana in folata. Med hranili nekoliko bolj izstopa vitamin K, ki je pomemben za normalno strjevanje krvi in zdravje kosti.

Kljub temu jih ne moremo postaviti ob bok prehransko bogatejšim vrstam zelenjave, kot so paprika, brokoli ali temnolistna zelenjava. Kumara ni vitaminska bomba. Njena glavna prednost je kombinacija velike količine vode, majhne energijske vrednosti, blagega okusa in prijetne hrustljavosti.

Vsebuje tudi različne rastlinske spojine, med njimi flavonoide in druge fenolne snovi. V laboratorijskih raziskavah nekatere od njih kažejo antioksidativne in protivnetne lastnosti, vendar to še ne pomeni, da bo porcija kumarične solate zdravila vnetje ali preprečila razvoj bolezni. Veliko tovrstnih raziskav namreč opravijo s koncentriranimi izvlečki, ne z običajnimi količinami sveže kumare.

Ker so kumare tako bogate z vodo, pogosto slišimo, da njihovo uživanje hidrira telo. To drži, a le deloma. Res je, da del tekočine vsak dan zaužijemo tudi s hrano, zlasti s sadjem, zelenjavo, juhami, jogurtom in drugimi živili, ki vsebujejo veliko vode. Kumare lahko zato pripomorejo k skupnemu vnosu tekočine. Če v vročem dnevu pojemo večjo kumaro ali skledo kumarične solate, bomo v telo vnesli občutno količino vode.

To pa ne pomeni, da lahko z njimi nadomestimo pitje. Pri močnem potenju, dolgotrajni telesni dejavnosti, bruhanju ali driski samo uživanje kumar ne zadošča. Prav tako niso posebej bogate z elektroliti. Vsebujejo nekaj kalija, vendar zelo malo natrija, najpomembnejšega elektrolita, ki ga izgubljamo z znojenjem. Ob običajnem poletnem dnevu so torej kumare prijeten dodatek k hidraciji, niso pa nadomestilo za zadosten vnos tekočine. 

Če je kumara po okusu grenka, je tudi kuhanje ne bo izboljšalo. Grenkoba je znak, da je v plodu prisotnih preveč zdravju škodljivih grenčin, zato takšne plodove raje zavrzite. Foto: Shutterstock

Ali kumarična voda res odžeja in hidrira bolj kot navadna voda?

Voda z rezinami kumare je postala skoraj simbol zdravega poletnega življenjskega sloga. Je hladna, osvežilna, lepo diši in ne vsebuje dodanega sladkorja. Toda trditev, da telo hidrira bolje kot navadna voda, nima dobre znanstvene podlage.

Ko nekaj rezin kumare položimo v vrč vode, se vanjo sprostita predvsem okus in aroma, morda pa tudi zelo majhna količina nekaterih vodotopnih snovi. Vendar takšna pijača ne vsebuje dovolj elektrolitov, ogljikovih hidratov ali beljakovin, da bi se v telesu obnašala bistveno drugače kot navadna voda. Nekateri napitki lahko zaradi svoje sestave res pripomorejo k daljšemu zadrževanju tekočine. To velja predvsem za pijače z zadostno količino natrija, ogljikovih hidratov ali beljakovin. Nekaj kolobarjev kumare pa vode ne spremeni v izotonični napitek.

Kumarična voda ima kljub temu eno pomembno prednost. Če nam je njen okus všeč, je bomo morda popili več. Ljudje, ki čez dan težko pijejo navadno vodo, pogosto lažje posežejo po vodi z nežno aromo kumare, limone, mete ali jagodičevja. Kumarična voda nas torej ne hidrira bolje zaradi posebnih lastnosti kumare, lahko pa pripomore k boljši hidraciji, če zaradi prijetnega okusa zaužijemo več tekočine.

Če želimo iz kumare dobiti tudi vlaknine, vitamine in rastlinske spojine, je rezine na koncu najbolje pojesti. Večina teh snovi namreč ostane v plodu in se ne preseli v vodo. 

PREBERITE ŠE -> Zato ne smete lubenice hraniti v hladilniku (in njeni neverjetni učinki)

Je kumare bolje lupiti ali ne? 

Kumare pogosto olupimo zaradi navade, trše teksture ali rahlo grenkega okusa. Če je lupina zdrava, dobro oprana in nam je njen okus všeč, je praviloma ni treba odstranjevati. Z lupino namreč zaužijemo nekoliko več vlaknin, vitamina K in rastlinskih spojin. Razlika sicer ni tako velika, da bi olupljena kumara postala prehransko brezvredna, toda lupina in plast tik pod njo vseeno predstavljata pomemben del ploda.

Pred zaužitjem kumaro temeljito speremo pod hladno tekočo vodo. Čvrsto lupino lahko nežno zdrgnemo s čisto krtačko. Oprati jo je priporočljivo tudi takrat, ko jo nameravamo olupiti, saj lahko z nožem mikroorganizme s površine prenesemo na notranjost. Če ima kumara zelo debelo, poškodovano ali voskasto lupino, jo lahko olupimo. Dober kompromis je delno lupljenje v vzdolžnih črtah, saj tako ohranimo nekaj lupine, kumara pa je vseeno nežnejša.

Ali kumare res pomagajo hujšati?

Kumaram se pogosto pripisuje, da zaradi velike količine vlaknin pospešujejo prebavo in zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti. V resnici vlaknin ne vsebujejo veliko. V sto gramih sveže kumare jih je praviloma manj kot gram. Kljub temu lahko ugodno vplivajo na sestavo obroka. Ker vsebujejo veliko vode in imajo precejšnjo prostornino, skleda kumarične solate poveča količino hrane na krožniku, ne da bi ji dodala veliko kalorij. Zaradi tega je obrok lahko bolj nasiten.

Za povečanje vnosa vlaknin pa jih je najbolje kombinirati z drugimi živili, denimo s stročnicami, polnozrnatimi žiti, semeni, oreščki in drugo zelenjavo. Kumare lahko pomagajo tudi pri nadzorovanju telesne teže, če z njimi nadomestimo energijsko bogatejše prigrizke ali priloge. Same po sebi pa ne topijo maščobe in ne pospešujejo presnove. 

Kumare same po sebi vode ne naredijo bolj hidrantne, ji pa izboljšajo okus, kar marsikoga spodbudi, da je popije več, kar je dobro, če ne pijemo dovolj. Podoben učinek lahko dosežemo tudi z dodajanjem limone, limete ali zelišč navadni vodi. Foto: Shutterstock

Ali kumare razstrupljajo? 

Kumare pogosto nastopajo v receptih za tako imenovane razstrupljevalne napitke. Vendar telo ne potrebuje kumarične kure, da bi izločilo škodljive snovi. Za razgradnjo in odstranjevanje presnovnih produktov skrbijo predvsem jetra, ledvice, prebavila in pljuča. Uravnotežena prehrana, dovolj tekočine, gibanje in spanec seveda podpirajo normalno delovanje teh organov. Posamezno živilo pa njihovih nalog ne more prevzeti ali čudežno pospešiti.

Prav tako kumare ne »razkisajo« krvi in ne vzpostavljajo bazičnega ravnovesja v telesu. Prehrana lahko vpliva na kislost urina, pH krvi pa zdrav organizem uravnava z zelo natančnimi mehanizmi. Če bi se bistveno spremenil, bi šlo za resno zdravstveno stanje, ne za posledico tega, da smo pojedli premalo zelenjave.

Kaj pa sladkorna bolezen, ledvični kamni in rak?

Na spletu lahko zasledimo trditve, da kumare znižujejo krvni sladkor, razbremenjujejo trebušno slinavko, raztapljajo ledvične in žolčne kamne ali preprečujejo razvoj različnih vrst raka. Nekatere laboratorijske raziskave kumaričnih izvlečkov so res pokazale zanimive biološke učinke. Vendar za zdaj ni dovolj kakovostnih raziskav pri ljudeh, da bi lahko svežim kumaram pripisovali takšne zdravilne lastnosti.

Kumare zaradi majhne vsebnosti ogljikovih hidratov praviloma ne povzročijo velikega porasta krvnega sladkorja in so lahko del prehrane ljudi s sladkorno boleznijo. To pa ne pomeni, da sladkorno bolezen zdravijo ali da lahko nadomestijo zdravila in druga prehranska priporočila. Prav tako ni dokazov, da bi uživanje kumar odstranjevalo ledvične in žolčne kamne ali zdravilo bolezni sklepov. Ljudje s takšnimi težavami jih lahko uživajo kot običajno živilo, ne pa kot zdravljenje.

Njihova dejanska korist je manj dramatična, a precej bolj verjetna: z njimi lahko povečamo vnos zelenjave, tekočine in raznolikih rastlinskih živil. Za zdravje je pomemben celoten prehranski vzorec, ne ena sama sestavina. 

Kumare v kozmetiki 

Rezine kumar na očeh, ko si privoščimo lepotni tretma, so postale ikonična podoba razvajanja. Pa imajo sveže kumare res tako blagodejne učinke na kožo, da jih je vredno vključiti v kozmetično rutino? Rezine te ohlajene zelenjave lahko za kratek čas res prijetno osvežijo kožo in nekoliko ublažijo jutranjo zabuhlost, a je učinek prej posledica fizikalnih lastnosti kumare, kot pa njenih hranilnih snovi. Hlad namreč začasno zoži žile, zato je predel okoli oči lahko videti manj otekel. Podoben učinek bi dosegli tudi s hladnim obkladkom.

Ni pa dokazov, da bi rezine kumare trajno odpravile podočnjake, zgladile gube, pozdravile akne ali upočasnile staranje kože. Učinek je osvežilen in začasen. Kumar in njihovega soka tudi ni priporočljivo polagati na odprte rane ali resneje poškodovano kožo. Surova zelenjava lahko povzroči draženje, na njeni površini pa so lahko mikroorganizmi.

Grenka kumara je lahko opozorilni znak

Nekatere kumare so rahlo grenke predvsem pri peclju. Grenkoba se lahko pojavi, če je bila rastlina med rastjo izpostavljena suši, visokim temperaturam ali drugim neugodnim razmeram. Če je okus le blag, lahko grenki konec odrežemo ali kumaro olupimo. Povsem drugače pa je, če je plod izrazito in neprijetno grenak. Takšne kumare je najbolje zavreči.

Grenkobo pri kumarah in drugih bučevkah povzročajo snovi, imenovane kukurbitacini. V običajnih gojenih sortah jih je praviloma zelo malo, toda visoke koncentracije lahko povzročijo slabost, bruhanje, trebušne krče in drisko. Grenkobe zato ne poskušamo prikriti z začimbami, kisom ali kuhanjem, saj se kukurbitacini s toplotno obdelavo ne uničijo. Če ima kumara nenavadno močan grenak okus, je ne pogoltnemo in je ne ponudimo drugim. 

Za nego kože lahko enake učinke kot z rezinami kumare dosežemo z drugimi hladnimi obkladki. Foto: Shutterstock

Kako varno pripravimo kumarično vodo

Za vrč kumarične vode potrebujemo le pitno vodo in nekaj tankih rezin dobro oprane kumare. Dodamo lahko limono, meto, meliso, ingver ali nekaj jagodičevja. Sladkor ni potreben. Ker v vodo dodajamo surovo zelenjavo, jo hranimo v hladilniku in je ne puščamo več ur na vročini ali neposrednem soncu. Pred pripravo očistimo vrč, nož in desko, kumaro pa dobro operemo.

Takšna pijača je primerna za osvežitev med običajnim poletnim dnem, ni pa nadomestilo za rehidracijske napitke pri večjih izgubah tekočine. Ob močnem bruhanju ali driski, zlasti pri majhnih otrocih, starejših in kroničnih bolnikih, kumarična voda ne more nadomestiti ustrezne oralne rehidracijske raztopine.

Najboljše so čvrste in sveže

Svežo kumaro prepoznamo po čvrstem plodu, napeti lupini in enakomerni barvi. Mehka mesta, uveli konci in nagubana površina kažejo, da izgublja vodo in svežino. Uporabimo jo lahko v solatah, hladnih juhah, omakah in sendvičih, jo postrežemo s humusom ali jogurtom ter kombiniramo s stročnicami, ribami, polnozrnatimi žiti in drugo zelenjavo.

Tudi vložene kumarice so lahko del uravnotežene prehrane, vendar zaradi slanice praviloma vsebujejo precej več soli kot sveže. Pri ljudeh, ki morajo omejevati vnos natrija, je zato pomembna zmernost.

Kumare morda niso vitaminska bomba, ne razstrupljajo telesa in vode ne spremenijo v čudežni napitek. So pa osvežilne, vsestranske, skoraj brez kalorij in preprost način, kako poleti zaužiti več zelenjave in tekočine. Včasih je tudi to povsem dovolj dober razlog, da jim na krožniku in v kozarcu namenimo več prostora.