Tetovaže: tveganja za zdravje, ki jih imejte v mislih, preden se okrasite
Tetovaže človeštvo spremljajo že od pamtiveka, zgodovinarji so jih našli celo na človeških ostankih iz neolitika. Skozi stoletja se je njihov pomen spreminjal, v nekaterih kulturah so služile duhovnim praksam, v drugih so bile znak socialne pripadnosti ali celo stigme.
Danes imajo predvsem estetsko vlogo in so povezane z osebnim izražanjem, njihova priljubljenost pa v zadnjih desetletjih kvečjemu narašča.
Po nekaterih navedbah naj bi imel tetovažo že vsak tretji Slovenec. Kot kažejo najnovejše raziskave, ima približno tretjina (32 odstotkov) odraslih v ZDA vsaj eno tetovažo. V Evropi in ZDA je pri ljudeh, mlajših od 40 let, razširjenost tetovaž ocenjena na 30 – 40 odstotkov, v nekaterih državah, kot sta Italija in Švedska, pa naj bi tetovažo imelo celo skoraj polovica prebivalcev.
Iz tega je mogoče sklepati, da tetovaže niso več zgolj alternativni trend, ampak uveljavljena praksa estetske manipulacije telesa, zato postajajo vprašanja o učinkih tetoviranja na zdravje vse bolj pereča.
Doslej so bila pri odločitvi za tetovažo znana predvsem opozorila glede možnih tveganj za bakterijske in virusne okužbe (hepatitis), alergijske reakcije in brazgotinjenje, vendar pa raziskave v zadnjih letih namigujejo tudi na druge potencialno škodljive učinke tetoviranja: denimo to, ali so tetovaže povezane z nastankom določenih vrst raka.
Kaj pravijo raziskave?
Švedska študija iz leta 2024, ki jo je opravila skupina znanstvenikov z Univerze v Lundu in je bila objavljena v reviji eClinicalMedicine, je pri analizi obolelih z limfomom (rak celic limfatičnega sistema) v starosti 20-60 let odkrila, da so imeli tetovirani posamezniki približno 21 % višje relativno tveganje za maligni limfom.
Zanimivo je, da so največje tveganje ugotovili pri tistih, ki so si prvo tetovažo dali narediti manj kot pred dvema letoma od izvedbe študije, medtem ko glede velikosti tetovaže niso zaznali vidnega vpliva na tveganje.
Raziskavo so švedski znanstveniki zaključili s sklepom, da je povezava med tetovažami in limfomom mogoča, vendar vzročnost še ni dokazana, slednje pa poudarjajo tudi zdravstveni strokovnjaki s Harvarda, ki so v lanskoletnem članku za publikacijo Harvard Health Publishing kritično opozorili, da kljub študijam zaenkrat še nimamo prepričljivih dokazov, da težave povzročajo limfom.
A to se bo morda sčasoma spremenilo, če bo narejenih še več raziskav. Ena izmed takšnih je denimo danska študija, ki je bila objavljena letos in v kateri so raziskovalci na podlagi analize dvojčkov ugotovili, da pomembno vlogo pri tveganju za nastanek limfoma igra velikost tetovaže. Študija je pokazala, da so tetovaže večje kot človeška dlan, predstavljale večjo nevarnost za razvoj raka.
So pa avtorji te študije obenem priznali, da niso preučevali drugih dejavnikov tveganja za nastanek raka, zaradi česar je tudi pri tej raziskavi nemogoče zagotovo sklepati o vzročni povezanosti.
PREBERITE ŠE -> Previdno pri uporabi glinenih mask, vse vsebujejo težke kovine
Zakaj bi tetovaže lahko res predstavljale tveganje za zdravje?
Izkazalo se je, da gre za kombinacijo več dejavnikov — ne zgolj za eno sestavino. Pigmenti črnila, ki se med tetoviranjem vbrizga v usnjico oziroma dermis (to je globlja plast kože, ki leži pod povrhnjico) sčasoma ne izginejo, ampak ostanejo v koži dolgo časa. To poveča tveganje, da jih prevzamejo imunske celice (makrofagi) in jih prenesejo v bezgavke.
Poleg tega so kemijske analize razkrile, da so v črnilih, ki se uporabljajo za tetoviranje, prisotne snovi, ki so znane oziroma se zanje sumi, da so kancerogene, to so policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), težke kovine, aromatski amini in barvila, ki se lahko pod vplivom UV-svetlobe ali laserske odstranitve preoblikujejo v še bolj škodljive spojine.
Znanstveniki tako sklepajo, da bi lahko te zdravju nevarne kemikalije v pigmentih v primeru imunskega odziva ob vnetjih vodili v porušeno homeostazo v limfnem sistemu.
Kako barva, velikost in starost tetovaže vplivajo na zdravje?
Omenili smo že, da je danska študija pokazala, da večje tetovaže lahko predstavljajo večje tveganje za nastanek raka, obstajajo pa tudi informacije o tem, katere barve črnil za tetoviranje naj bi bile bolj »tvegane«.
Rdeča in njej sorodni odtenki, kot so rožnata, vijolična in oranžna denimo pogosto vsebujejo pigmente, ki so povezani z alergijami in drugimi potencialnimi tveganji za zdravje, medtem ko črna črnila pogosto vsebujejo ogljikove spojine in zgoraj omenjene PAH delce, za katere se sumi, da so kancerogeni.
Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo še na en vidik, in sicer na telesno področje tetovaže. Čeprav točnih raziskav o tem še ni bilo narejenih, predvidevajo, da bi tetovaže v bližini bezgavk (pazduha, vrat, dimlje) lahko pomenile večjo neposredno izpostavljenost limfnemu sistemu in s tem povečale tveganje za prenos škodljivih snovi v limfo.
Dodatno previdnost svetujejo tudi pri tetovažah na hrbtu ali drugih bolj odročnih predelih telesa, saj lahko tetovaže zakrijejo zgodnje nastanke kožnih sprememb, ki nakazujejo kožnega raka. Prav tako odsvetujejo tetoviranje okoli kožnih znamenj, kjer obstaja tveganje ali sum za nastanek raka.
PREBERITE ŠE -> Ko živita skupaj, a sta vsak zase – nevarna tišina v odnosu
Tetovaža da ali ne?
Če torej razmišljate o tetovaži, naj vas zapisano ne prestraši. Kot poudarjajo strokovnjaki, zaenkrat še ni dokončnih sklepov glede njihovih vplivov na zdravje, a previdnost ni nikoli odveč. Morda boste po prebiranju teh informacij raje izbrali manjši motiv, ki v telo vnese manjše količine pigmentov, in bolj kritično presodili, kateri predel telesa si želite okrasiti.
Vsekakor pa je za vaše zdravje nujno, da izberete kredibilnega mojstra za tetoviranje in se prepričate, da bo poseg opravljen profesionalno in upoštevajoč higienske in zdravstvene standarde. Če zaradi tega pomeni, da boste za tetovažo odšteli nekoliko več, je vredno, navsezadnje je zdravje samo eno in neprecenljivo.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
