Vprašanje, ali resnično delujejo, ni dovolj natančno. Evolucijska biologinja Alanna Collen v knjigi 10-odstotno človek zapiše, da se je treba predvsem vprašati, katere bakterije lahko preprečijo, zdravijo in pozdravijo bolezen in koliko jih za to potrebujemo. »V vsakem človeku je le desetina človeškega,« piše. »Na vsako celico, ki sestavlja naše telo, se v povprečju 'priskledi' devet vsiljivih. Človek ni le iz mesa in krvi, mišic in kosti, možganov in kože, je tudi iz bakterij in gliv. V vsakomur je več 'njih' kot njega samega. Samo vaše črevesje gosti sto bilijonov mikroorganizmov, ki kot koralni greben rastejo na razčlenjenem morskem dnu, v vašem črevesju.«



Jogurt da ali ne?
Ko govorimo o probiotikih, moramo vedeti, da je pomembno troje. Prvič, katere vrste in seve vsebuje izdelek. Ti pogosto niso natančno navedeni ali pa se ne ujemajo s sestavo vzgojenih in sekvenciranih vzorcev. Verjetno je bolje, če je vrst čim več, čeprav vpliva različnih sevov na telo pravzaprav ne poznamo. Drugič, koliko posameznih bakterij ali enot, ki oblikujejo kolonije, vsebuje izdelek. »Spet smo pri konkurenci, s katero se 'turisti' spopadajo na poti skozi črevesje,« piše. »Čim več je teh enot, tem večja je verjetnost, da bodo učinkovale.« Tretjič, kako so bakterije zapakirane. Probiotiki se pojavljajo v vseh oblikah, kot praški, tablete, ploščice, jogurti, napitki ter celo kot kreme in čistila za kožo. Nekateri so primešani drugim prehranskim dopolnilom, denimo multivitaminskim. Nihče ne ve, kako ti pripravki vplivajo na bakterije. V jogurtu je poleg probiotikov pogosto tudi precej sladkorja, zaradi česar je tak mlečni izdelek prej nezdrav kot zdrav.




Hrana za bakterije
Vendar so probiotiki ne glede na vrsto in ne glede na izid predvsem balzam. Bolj blažev žegen. V nas se ne zadržijo dolgo. Če hočemo imeti od njih koristi, jih moramo jemati redno. In tudi če jih jemljemo redno, je zgolj dodajanje probiotikov prehrani nekaj takega, kot če bi vojake v vojno poslali brez streliva.
Za trajen učinek moramo zagotoviti okolje, v katerem koristni mikrobi uspevajo dan za dnem, ne da bi nam bilo treba njihovo število obnavljati s posegi od zunaj. In to nas pripelje do prebiotikov. To niso žive bakterije, temveč hrana zanje. Namenjena je krepitvi populacij najbolj zdravih sevov. Probiotiki so zatorej le prvi korak.