7 znakov, da vam primanjkuje magnezija – od trzanja vek do slabega spanca

Magnezij je eden najpomembnejših mineralov v našem telesu, čeprav nanj pogosto pozabimo, dokler nas utrujenost ali mišični krči ne opozorijo na neravnovesje elektrolitov. Na to vpliva pomanjkanje magnezija. Za človeka esencialni mineral sodeluje pri številnih procesih v organizmu in pomembno vpliva na naše počutje, energijo in kakovost vsakdana.

Magnezij nemalo­krat omenimo šele takrat, ko nas ponoči zagrabi mišični krč ali nas utrujenost spremlja iz dneva v dan. A ta mineral je veliko več kot le pomočnik pri sproš­čanju mišic. Gre za enega najpomembnejših esencialnih mineralov, brez katerega telo ne more normalno delovati. Sodeluje namreč pri več sto procesih v organizmu – denimo, ključen je za energijski metabolizem, pomemben je za srce, saj pripomore k normalnemu srčnemu ritmu in pomaga uravnavati krvni tlak, sodeluje pri ohranjanju zdravih kosti in zob, delovanju živčnega sistema in elektrolitskem ravnovesju ... Poleg tega vpliva na kakovost spanca, koncentracijo in normalno psihološko delovanje. Prav zato ga številni povezujejo z boljšim spopadanjem s stresom in hitrejšim sproščanjem po napornem dnevu.

Potrebe po magneziju

Sodobni življenjski slog pogosto pomeni hiter tempo, premalo počitka in neuravnoteženo prehrano, kar lahko pripelje do pomanjkanja magnezija. Potrebe odraslega človeka so odvisne od spola in življenjskega obdobja posamez­nika. Ženske naj bi ga zaužile približno 300 do 350 miligramov na dan, moški nekoliko več, okoli 400 miligramov. Več ga potrebujejo športniki, nosečnice, doječe matere in ljudje, ki so pogosto pod stresom. Potrebe po njem so odvisne tudi od količine zaužite tekočine ter jemanja nekaterih zdravil in zdravstvenega stanja.

Več kot pol magnezija v telesu je shranjenega v kosteh, preostalo je v različnih mehkih tkivih.

Strokovnjaki sicer pojas­njujejo, da se zaradi njegove razširjenosti v prehrani dokaj redko zgodi, da bi nam ga nevarno primanjkovalo. A ko dragocenega minerala ni dovolj, telo to hitro pokaže. Med najpogostejšimi znaki so mišični krči, trzanje vek, utrujenost, razdražljivost in občutek splošne izčrpanosti. Pomanjkanje lahko vpliva tudi na slabši spanec, pogostejše glavobole in zmanjšano koncentracijo. Dolgotrajno premajhen vnos pa lahko poveča tveganje za težave s srcem, kostmi in presnovo ...

Dobri viri

Dobra novica je torej, da primerne količine tega elementa lahko zagotovimo s pestro in uravnoteženo hrano. Mag­nezij je zastopan v številnih živilih, še posebej bogati viri pa so bučna semena, mandlji, indijski oreščki in sončnična semena. Veliko ga vsebujejo tudi stročnice, polnozrnata žita, ovseni kosmiči in temno zelena listnata zelenjava, kot sta špinača in blitva. Med sadeži izstopajo banane in avo­­kado, nekaj magnezija najdemo tudi v temni čokoladi, kar lahko razveseli marsikaterega ljubitelja sladkih pregreh.

Priporočljivo je, da izbiramo čim manj predelana živila, saj se pri industrijski obdelavi količina minerala pogosto izgubi.

Čeprav prehranska dopolnila z magnezijem postajajo vse bolj priljubljena, strokovnjaki opozarjajo, da je najboljša pot do zadostnega vnosa še vedno raznolika prehrana. Tablete in praški so lahko koristni v obdobjih povečanih potreb, vendar ne morejo nadomestiti uravnoteženega jedilnika.

Magnezij tako ni le mineral za športnike ali ljudi s krči, temveč pomemben zaveznik vsakogar, ki želi ohraniti energijo, dobro počutje in notranje ravnovesje. V času, ko nas vsakdan pogosto žene prek meja, je skrb za zadosten vnos magnezija majhna navada, ki lahko prinese občutno razliko.