10.000 korakov ni čarobna meja: nova resnica o hoji in zdravju

Dolga leta smo poslušali isto sporočilo: gibajte se več, naredite 10.000 korakov na dan in naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje. A nove raziskave kažejo, da ima resnica več odtenkov. Ne gre le za količino gibanja, temveč tudi za njegovo strukturo. Kako hodimo, kako dolgo in kako redno, je lahko enako pomembno kot število korakov.

To potrjuje obsežna raziskava na podatkih britanske biobanke UK Biobank, v kateri so raziskovalci več let spremljali gibanje in zdravje več deset tisoč ljudi, izsledke pa so objavili v reviji Annals of Internal Medicine. V študijo je bilo vključenih več kot 33.000 odraslih, ki so nosili merilnike gibanja, raziskovalci pa so podatke zbirali skoraj osem let. Pokazalo se je, da imajo največ koristi tisti, ki hodijo v daljših, neprekinjenih intervalih. Pri ljudeh, ki so večinoma hodili po vsaj deset minut skupaj, je bilo tveganje za srčno-žilne bolezni in umrljivost zaradi vseh vzrokov manjše kot pri tistih, ki so hodili predvsem na zelo kratke, razdrob­ljene razdalje. Povezava je bila posebej izrazita pri sicer sedečih posameznikih, pri katerih je že ena daljša dnevna hoja sovpadala z opazno razliko v zdravstvenih izidih.

PREBERITE ŠE -> Erika Brajnik: To osnovno živilo je v Evropi že tako gensko spremenjeno, da škodi zdravju

Več hoje, bolj zdravi možgani

Druga dolgoročna študija, ki so jo vodili raziskovalci iz bostonske ustanove Mass General Brigham in jo objavili v reviji Nature Medicine, je več kot 14 let spremljala skoraj 300 starejših odraslih brez začet­nih kognitivnih motenj. Raziskovalci so poleg kognitivnih testov uporabljali tudi slikovne preiskave možganov, s katerimi so spremljali kopičenje amiloidnih plakov in beljakovine tau, dveh ključnih patoloških sprememb pri alzheimerjevi bolezni.

Ugotovili so, da je bila pri posameznikih, ki so se dnevno več gibali, opažena počasnejša dinamika kognitivnega upada. V primerjavi s telesno zelo neaktivnimi so imeli udeleženci, ki so na dan opravili med 3000 in 5000 korakov, v povprečju približno tri leta počasnejši upad kognitivnih funkcij, pri tistih, ki so dosegali še višje število korakov, pa je bil ta zamik še izrazitejši. Pomembno je, da je bila pri aktivnejših udeležencih počas­nejša tudi biološka dinamika bolezni v možganih, ne le spremembe pri kognitivnih testih.

PREBERITE ŠE -> Tina Košak: Po hudi prometni nesreči me je joga postavila nazaj

Majhne spremembe, veliki učinki

Zdravju ne koristijo le ekstremni cilji in športni podvigi. Že majhne, a dosledne spremembe lahko naredijo razliko: vsakodnevni sprehod, ki ni zgolj pot od parkirišča do vhoda, temveč zavestno izbran čas zase. Sprehod z jasnim začetkom in koncem. Dovolj dolg, da se pospeši srčni utrip, in dovolj reden, da postane navada. Morda je prav v tem največja moč hoje. Ne zahteva posebne opreme, članarine ali treninga. Je dostopna, prilagodljiva in presenetljivo učinkovita. Ne kot nadomestilo za vse druge oblike gibanja, temveč kot temeljna, vsakdanja praksa, ki podpira tako zdravje srca kot zdravje možganov. Dovolj je, da gremo. In da gremo malo dlje.