Zdrav življenjski slog, v otroštvu in mladosti sistematični pregledi v sklopu šolskega sistema, v odrasli dobi pa priporočeni preventivni pregledi in udeleževanje v presejalnih programih lahko veliko  pripomorejo k preprečevanju bolezni ali k njihovemu zgodnjemu odkrivanju, če že morajo priti, s čimer se poveča uspešnost zdravljenja.

Preventiva je odločilna za naše zdravje in pravijo, da vsak lahko zase naredi največ sam. Ključ, da zvozimo skozi življenje do prijetne in zdrave starosti, je v zmernosti, ustrezni prehrani, primerni rekreaciji, izogibanju stresu in škodljivim razvadam, kot sta tobak in alkohol, svoje naredijo medsebojni odnosi, dobri ali slabi, obremenjenost na delovnem mestu in še bi lahko naštevali. Dokler smo mladi, telo prenese marsikaj, a kljub dobremu počutju se lahko v njem dogajajo spremembe, ki  utegnejo pripeljati do bolezni. Zato je modro, da lastni skrbi za zdravje dodamo še zdravniško, in dobro je, da občasno opravimo preventivni pregled, tehnično bi temu rekli servis, kot je obvezno pri avtomobilih, denimo. Povejmo, da je v našem zdravstvenem sistemu marsikaj mogoče opraviti v sklopu obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ju ima sklenjena večina državljanov, velikokrat pa je za storitev treba seči v lastni žep. Da bi lažje razumeli, kako sistem zdravstvenega zavarovanje deluje, poglejmo, katere modele sistemov poznamo in katerega uporabljamo pri nas.

Dr. Bitenc po štiridesetem letu priporoča pregled debelega črevesa, ultrazvok vratnih žil, že veliko prej pa pri ženskah bris materničnega vratu in pregled dojk, moški naj ne pozabijo na prostato.   


Odgovornost

Po osnovni delitvi modelov zdravstvenega varstva poznamo javne in zasebne sisteme. Slednji delujejo po tržnih načelih, medtem ko je naloga javnih zagotoviti zdravstveno zavarovanje čim več prebivalcem. Poglejmo najbolj znana sistema javnega zdravstvenega zavarovanja, to sta Bismarckov in Beveridgeev model, prvi je nastal konec 19. stoletja, drugi pa sredi druge svetovne vojne. Modela se razlikujeta predvsem po načinu oziroma viru vplačevanja sredstev za delovanje zdravstvenega zavarovanja. 

Bismarckov model je dobil ime po nemškem kanclerju Ottu von Bismarcku, ki je sistem leta 1889 ustanovil. Sistem deluje na plačevanju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje s strani delojemalcev in delodajalcev, prispevke oziroma zavarovalne premije prejemajo zdravstvene zavarovalnice in v primeru škodnih primerov, to je bolezni oziroma poškodbe, krijejo stroške zdravljenja. Načeloma je to zavarovalniški sistem. »Pri nas v resnici nikoli nismo imeli čistega Bismarckovega sistema, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ni zavarovalnica, ampak zavod, ki ne posluje v skladu z zavarovalniško zakonodajo. Naš sistem je mešanica Bismarcka in Beveridgea, po moji oceni je slednjemu še bližji, in tudi to je eden od razlogov za težave našega javnega zdravstva. Nemčija, Avstrija, Nizozemska in številne druge države EU imajo Bismarckov sistem in zato tudi bolj produktivne in kakovostne zdravstvene sisteme,« nam je povedal mag.Marko Bitenc, dr. med., torakalni kirurg in vodja Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani, kjer med drugim ponujajo celostne preventivne preglede, in na kratko predstavil še Beveridgeev model. To je nacionalni zdravstveni sistem, ki je nastal leta 1942 v Veliki Britaniji, utemeljil pa ga je angleški ekonomist W. H. Beveridge. Po njem se izvajanje zdravstvenih storitev financira iz državnega proračuna, kjer se sredstva tudi zbirajo. Povedano drugače, temelji na predpostavki, da mora celotno socialno in zdravstveno zavarovanje svojim državljanom zagotoviti država. Kot je povedal dr. Bitenc, je ta sistem manj transparenten in ne dosega produktivnosti kot Bismarckov. »Predvsem mora biti družba, kjer se izvaja, zelo razvita, brez korupcije, s transparentno porabo proračunskega denarja. Menim, da smo pri nas še daleč od tega cilja,« pravi sogovornik, ki meni, da je temeljna prednost Bismarckovega modela ravno popolna neodvisnost od oblasti, transparentno in učinkovito zbiranje sredstev, učinkovita izraba sredstev in predvsem poraba sredstev, ki je odvisna od zavarovanih oseb oziroma njihovih potreb, manj pa od potreb financiranja zdravstvenih zavodov. »Denar sledi bolniku, višina premij oziroma prispevkov se določa na podlagi potreb zavarovanih oseb in tako sledi višja produktivnost in kakovost. Tudi zavarovalnice med seboj konkurirajo.«


Dr. Marko Bitenc

 Skrb

V Sloveniji imamo možnost opraviti številne preventivne zdravstvene preglede v sklopu javnih preventivnih programov, ki se izvajajo kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih javne zdravstvene službe, to so javni zavodi in koncesionarji. »Dobro so urejeni otroški in mladostniški preventivni pregledi med šolanjem, čeprav moram povedati, da v zadnjem času ta sistem šepa na področju cepljenj. Velik del populacije je zajet v zakonsko predpisanih pregledih v sklopu medicine dela, prometa in športa. Potem velja omeniti preventivne programe s področja raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesja, ki so dali odlične rezultate. Preventivne preglede izvajajo tudi izbrani osebni zdravniki v sodelovanju z diplomirano medicinsko sestro v tako imenovanih referenčnih ambulantah,« pravi dr. Bitenc in izpostavi del populacije, ki ne pade v nobenega od naštetih programov. »Verjetno so edina odrasla populacija brez specifičnega preventivnega programa moški, na primer za področje raka prostate. Vemo, da imajo moški pri nas že ob rojstvu krajše življenjsko upanje, pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi in bi si verjetno zaslužili specifični preventivni program.«


 Slog

Seveda se ne gre zanašati zgolj na preventivno zdravstveno varstvo, češ, mi bodo že pravočasno odkrili morebitne bolezni. Vsak posameznik bi moral narediti vse, kar je v njegovi moči, da bolezni nikoli ne bi bilo. O tem kajpak čivkajo že vrabci na strehi, a vendarle ponovimo: zdrav način življenja, to pomeni predvsem izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje, skrb za telesno aktivnost, zdrava prehrana pa tudi pravočasno opredeljevanje dejavnikov tveganja za pojav malignih in kroničnih obolenj. »Če te dejavnike ugotovimo, ko smo še zdravi, se da številne bolezni preprečiti. Pri vplivih na zdravje pa ne smemo pozabiti na notranje zadovoljstvo in srečo posameznika, izogibanje stresu na delovnem mestu in doma. Znano je, da stres ohromi naš imunski sistem, in že to je lahko razlog, da agresivni agensi zmagajo in zbolimo,« pojasni dr. Bitenc, ki nam polaga na srce, da bodimo dejavni pri iskanju informacij in možnosti za uresničevanje zdravega življenjskega sloga. 



Informacije so na voljo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, na spletu, v različnih poljudnoznanstvenih in informativnih oddajah, zelo dobro so organizirana društva bolnikov in še bi lahko naštevali. Če pa v skrbi za zdravje želimo narediti korak naprej, se udeležimo ustreznih preventivnih pregledov. Nekateri so zagotovljeni v sklopu osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kdor želi v zdravje vložiti še več in si to seveda lahko privošči, pa lahko opravlja dodatne preglede pri številnih izvajalcih. Dr. Bitenc je prepričan, da bo v bodočnosti na tem področju pridobivala genetika: »Vemo, da lahko iz analize genskega zapisa vsakega posameznika že danes ugotavljamo številne dejavnike tveganja za različne kronične in maligne bolezni veliko prej, preden se lahko bolezen določi iz laboratorijskih izvidov. Vedeti je namreč treba, da je bolezen takrat, ko so izvidi nenormalni, že prisotna. V naši ustanovi smo na tem področju že v koraku s časom.« 

Sicer pa bi bilo dobro v vsakem življenjskem obdobju slediti priporočilom stroke in opraviti dostopne preventivne preglede. Dr. Bitenc po štiridesetem letu priporoča pregled debelega črevesa, ultrazvok vratnih žil, že veliko prej pa pri ženskah bris materničnega vratu in pregled dojk, moški naj ne pozabijo na prostato. Danes je mogoče številne preglede opraviti tudi na enem kraju, tovrstne storitve namreč ponujajo centri zdravja, kakršen je Zdravstveni zavod Zdravje, kjer ponujajo možnost opravljanja vrste preventivnih in specialističnih pregledov. 

Dr. Bitenc je prepričan, da smo v Sloveniji na področju skrbi za preventivo zelo napredovali, njegov pogled pa je usmerjen predvsem v prihodnost: »V skrbi za preventivo smo na dobri poti. Programi za rak dojke, maternice in debelega črevesja so dali odlične rezultate. Še zmeraj pa je glavni sejalec smrti pri nas pljučni rak. V svetu so že znani in uveljavljeni programi na tem področju in prizadeval si bom, da ga uvedemo tudi pri nas.«