Osnovni gradniki zdravega, kakovostnega in dolgotrajnega partnerskega odnosa.

1. Ljubeča pripadnost oziroma čustvo ljubezni, privrženosti biti skupaj v »dobrem in slabem«.

2. Spoštovanje drug drugega kot unikatnega posameznika, z vsemi lastnostmi, ki jih imata.

3. Pripravljenost zdravo komunicirati in slišati, kaj si imata povedati.

4. Zvestoba skupnosti in partnerstvu, biti pošten in zvest osebi, ki si jo izbral za sopotnico skozi turbulence življenja.

5. »Zavezništvo med starši«, torej enotna vzgoja in primeren odnos do otrok, v katerem se oba od staršev podpirata.

6. Želja po intimnem stiku, po zdravi in ljubeči spolnosti – kajti spolnost je tudi oblika komunikacije.

7. Vizija skupne prihodnosti, zavezanost dogovorom, ki se oblikujejo v partnerskem odnosu in v družini.


Se slišita?

Našteti gradniki tvorijo vezivno tkivo, ki lahko zdrži udarce, viharje in potrese izzivov, ki jih izkusi tako rekoč vsaka partnerska zveza. Če si privrženo celita »partnerske poškodbe« in želita sproti razreševati nesporazume, je verjetnost izdaje odnosa zelo majhna. Kajti ko se partnerja slišita in imata oba enako željo po iskanju rešitev, ko se zalomi in ko se ne moreta sporazumeti, potem smo lahko dokaj prepričani, da bo zveza kakovostna.

S skupnim življenjem prihajajo trenja, različni pogledi na probleme, nerešeni spori proizvajajo očitke in negativno razpoloženje, en partner začne kaznovati drugega tudi z odtegnitvijo spolne pozornosti, intimnosti, objemov, ljubkovanja. Pravijo, da smo na tem področju ženske tiste, ki se zvečer nočemo iti posteljnih igric, češ, »danes je bil mož tečen in ni šel pravočasno po otroke v vrtec, pa mu bom že pokazala«, in ga v njegovi želji po objemu gladko ignoriramo.



Sicer vem, da nismo samo ženske tiste, ki to naredimo, ker vedno pogosteje slišim tudi od moških, da »je že ne bom zvečer božal, ko je bila ves dan nasikana«. Ženske potožijo, da od svojega dragega že dolgo niso dobile pozornosti, naklonjenosti, da se mu zdi vse že samoumevno, moški pa trdijo, da ne znajo brati misli svojih dam, ki pač ne povejo, kaj si želijo. Pa se v odnos prav po tihem privlečejo rutina, predvidevanje in navade postanejo ustaljena praksa, ni več nobenega čara, presenečenja, seksa na pralnem stroju ali mizi. Par si ne vzame časa za zgolj njun vikend, ko bi lahko otroke pustila pri babici, temveč trdita, da ne moreta biti brez njih in da malček spi med njima že dve leti, zato tudi intimnih stikov že zelo dolgo nimata. Vse je podrejeno bitjecu.


Ko vara ženska

Pravzaprav moram zapisati, da pri svojem delu opažam večji delež partneric, ki so prevarale partnerja. Takšnega stanja ne zdržijo dolgo ter dokaj hitro priznajo, da so skočile čez plot. Okoliščine so seveda izjemno stresne in uničujoče, pa ne samo za odnos, temveč tudi za oba prizadeta. Večina se zaljubi v sodelavca ali koga, ki so ga spoznale pri športni aktivnosti. Šele ko se razvijejo ljubezenska čustva, ki jih druga oseba vrača, se ženska spusti tudi v spolno prevaro oziroma izdajo dogovora, da bo zvesta. Pretehta pozornost drugega moškega, ki ji zna na novo povedati, kako lepa je, privlačna, seksi, pametna, sposobna, kako si jo želi in da bo zanjo »sklatil vse zvezde z neba«. Dama tega že zelo dolgo (ali nikoli) ni slišala od svojega dragega, zato pihanje na dušo in srce vzbudi v njej čustva zaljubljenosti.


Skrivnostni klici

Partner ponavadi sčasoma le začne ugotavljati, da se je prej predvidljivo vedenje žene spremenilo. Pogosteje gre s prijateljicami na kavo, naenkrat skriva telefon ali dobiva klice ali sporočila ob čudno poznih urah, ne meni se več toliko za vsakodnevno rutino, izogiba se družinskim obveznostim z izgovorom »glava me boli, kar pojdi sam« in podobno. Vse našteto namreč je del repertoarja parov, ki se soočijo s prevaro oziroma nezvestobo.



Ženina nezvestoba je velik udarec za moški ego. Pa vendar! Mnogi so pripravljeni oprostiti in šele s šokom izgube zaupanja in zvestobe ugotovijo, da je bilo nekaj hudo narobe med njima, da je žena našla rešitev v objemu drugega. Številni pari vzamejo izjemno težko in boleče spoznanje nezvestobe (velja za oba!) za priložnost, da resetirajo dotedanji, očitno nezdravi in samoumevni odnos. Odločita se, da začneta ustvarjati bolj zdravo in kakovostno razmerje, po možnosti pod strokovnim vodstvom, ki zagotavlja varen prehod različnih faz jeze, žalosti, besa, obupa in razočaranja. Najbolj od vsega pa boli izguba zaupanja. Prav ta segment je izjemno težko poustvariti, da bi si znova zaupala, da bi drug v drugem spet našla zaveznika in sopotnika. Vedno povem, da je takšno priložnost treba zagrabiti in na novo ustvariti odnos, seveda le, če je še ostalo kaj zdravih gradnikov. Če je bila zveza že nekaj časa mrtva, je žal ne moremo oživiti.


Ko vara moški

Ko vara moški, pogosto ni vpletena zaljubljenost v drugo žensko, temveč bolj dokazovanje, da je še zmožen biti moški in da pri drugi dobi, kar mu je odtegnjeno v domači postelji. Ko soproga oziroma partnerica izve za nezvestobo, je več možnosti: prva je, da takoj vse razdre in hiti na sodišče vložit ločitev. Ne zanima je, da je tudi sama s svojim ledenim in neljubečim odnosom prispevala k temu, da je njen moški poiskal potešitev v objemu druge ženske. Druga možnost je, da se zamisli in želi rešiti nastali težki položaj, seveda če tudi mož pravzaprav hrepeni le po svoji ženi, kar pa se je z leti in slabo komunikacijo izgubilo. Trudita se reševati svoj odnos in iščeta rešitve. Zagotovila, da bo uspelo, žal ni. Tretja možnost je, da žena, čeprav ve za moževo nezvestobo, ne naredi ničesar, dela se, da ne ve, in živi svoje življenje naprej. Pomembno ji je, da je njegova žena, da praznike, vikende in počitnice preživi z njo in družino, pomembno ji je, da je sosedi in drugi ne ogovarjajo, da je izgubila moža, ter se prebija iz dneva v dan z mislijo, da je tako najbolje za otroke in da ima vsaj njegov denar in na primer skupno hišo, »pa naj ima ljubico, bo vsaj mene na miru pustil«.



Vse napisano temelji na resničnih primerih in slišanih odzivih. Želim sporočiti, da je partnersko življenje pisano. Vse je stvar dogovora in komunikacije. Pomembno je vedeti, da je za vsak odnos treba delati in se nenehno truditi. Sam od sebe ne more biti uspešen in ne nosi sreče, miru in zadovoljstva.